Mineva 29. obletnica procesa proti četverici JBTZ – razlogi, zakaj so Janeza Janšo želeli umakniti

Datum:

Aretacija četverice ali afera JBTZ je bila nedvomno eden najpomembnejših dogodkov v procesu slovenske osamosvojitve, saj je aretacija sprožila dolgo zadrževano energijo nezadovoljstva zaradi slabih razmer v takratni SFRJ. Proces proti četverici JBTZ je bil neke vrste katalizator, ki je sprožil odzivnost slovenskega naroda na krivice, ki so se dogajale po vsej Jugoslaviji. Ob obletnici dogodkov, ki so sprožili slovensko pomlad, pa sta akterja JBTZ Janez Janša in David Tasić razkrila, zakaj so Janšo, takratnega kandidata za predsednika ZSMS, želeli umakniti.

Na pogovornem omizju ob 29. obletnici procesa proti četverici JBTZ in rojstva slovenske pomladi sta v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani spregovorila akterja JBTZ Janez Janša in David Tasić. Dan so sicer začeli s spominskim pohodom po poteh JBTZ. Pot jih je vodila mimo nekdanjih vojaških zaporov na Metelkovi, vojaškega sodišča na Roški, pa do Kongresnega trga, kjer je potekalo eno večjih zborovanj, ki jih je organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic in na katerem je bila prebrana tudi znamenita Majniška deklaracija iz leta 1989, politična izjava, ki je zahtevala samostojno in neodvisno slovensko državo. Pohod so nadaljevali do Trga republike, kjer je potekalo eno od petih večjih zborovanj, in zaključili na Cankarjevi cesti, pred stavbo, kjer je bilo nekdaj podjetje Micro Ada, kjer so našli dokument, ki je bil povod za aretacijo.

Janez Janša in David Tasić. (foto: R. K. F.)

Akterja JBTZ sta delila spomin na tisti čas, ki je bil zanju sicer negotov, po drugi strani pa je sprožil demokratična vrenja v naši državi in pomembne premike, ki so prispevali k osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Janez Janša in David Tasić sta bila konec osemdesetih let 20. stoletja novinarja pri tedniku Mladina, ki je takrat veljal za oporečniški časnik.

Janeza Janšo, ki je danes politik in spoštovani državnik, ter Davida Tasića, ki je direktor založbe Karantanija, jugoslovanski režim ni mogel zlomiti, ne telesno, ne psihično, a sta se vseeno znašla v partijskem kolesju. Tasić je povedal, da je bil boj za demokracijo zelo težak. “Šlo je za totalitarni sistem, ki je bil tipična diktatura. Res pa je, da se je Jugoslavija odpirala svetu, a to je bil del taktike takratnega političnega vodstva.” Tasić je še dodal, da so takrat osvajali prostor demokracije, korak za korakom. “Leta 1987 so se dogodki začeli razvijati izjemno hitro. Do leta 1991 se je zgodilo veliko stvari in vesel sem, da sem bil del osamosvajanja Slovenije.” Janša pa je dodal, da je mnogo stvari zdaj drugačnih. “Imamo samostojno državo, imamo evro in imamo internet, a vse ostalo je podobno. Revija Mladina je bila takrat bistveno boljša. Časopis, ki se ima za osrednji slovenski časopis, je bil takrat manj slab kot je zdaj.” Janša je prav tako še povedal, da je birokratska navlaka zdaj še večja, da niti pravna varnost ni bistveno boljša. “Razlika je, da se je takrat odkrito propagiral enopartijski režim. Zdaj pa se delamo, da imamo demokracijo in vladavino prava, a tega ni. Strateška razlika je, da smo takrat za stanje lahko krivili druge. Partija se je izgovarjala na to, da se je sodilo v tujem – hrvaškem jeziku. In to je bilo veliko ponižanje.” Pri tem je dodal, da če krivimo druge, je to licemerno. Poudaril je še, da je slabše to, da so bile takrat stvari bolj jasne in ni bilo možno blefirati in se sprenevedati.

Na prireditvah so še vedno simboli iz tistih časov
Prvaka največje opozicijske stranke SDS pa moti tudi dejstvo, da na današnjih množičnih prireditvah, ko imamo samostojno državo, novi grb in novo zastavo, na večini prireditev, ki jih predvaja nacionalna televizija, še vedno zasledimo simbole iz tistih časov. Del mlade generacije nostalgično gleda na neke čase, za katere niti približno ne vedo, kako so izgledali. “Podoba je nastala na podlagi propagande in to kaže moč tega propagandnega stroja,” je še povedal Janša in dodal, da je stvar prišla tako daleč, da se je po njegovem mnenju prelomila. “Pred nami so precej turbulentni časi, ko bo to pokanje in lomljenje precej glasno in se bo slišalo, ker gre za spopad identitete za praznino.” 

(foto: R. K. F.)

Je bil en sam vojaški dokument povod za aretacijo?
Na današnji dan, 31. maja leta 1988, pa je Služba državne varnosti (UDBA) aretirala Janeza Janšo in Ivana Borštnerja zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Janez Janša je razložil, da če želimo razumeti, zakaj je prišlo do aretacij, ni treba prebrati tega vojaškega dokumenta. “Iz tega se je dalo sklepati, da se vojska pripravlja v primeru demonstracij. Ta dokument ni bil dejanski razlog za aretacijo, bil je le izgovor, da jih je slovenska UDBA lahko predala vojaškemu sodstvu. To je bilo načrtovano.” Janša je še razkril, da se je blefiralo, da slovenska politika nima nič s tem in se je prav tako blefiralo, da Milan Kučan ni vedel za to aretacijo. “Zanimivo pa je, da se ta blef skuša potegniti tudi v današnje čase.” David Tasić pa je povedal, da so domnevali, da gre za vojaško skrivnost, a da v to niso bili povsem prepričani. “Dokument je bil prvi materialni dokaz, da se vojska na nekaj pripravlja. Vmešavali so se v nekaj, v kar se ne bi smeli.”

Osamosvojitve ne bi bilo, če ne bi bilo demokratizacije
Janša je še povedal, da je to vrenje takrat dalo energijo prvemu modernemu nacionalnemu konceptu. “Teze bi ostale teze, če ne bi bilo kolektivnega poguma.” Povedal je še, da če ne bi bilo zborovanj in aretacij, vprašanje, če bi Majniška deklaracija ugledala luč sveta. “Majniška deklaracija je postala temeljni del programa Demosa. Zaradi tega danes govorimo, da so nekatere stvari slabše kot nekoč in se nekatere stvari danes dogajajo.”

(foto: R. K. F.)

Razlog, zakaj so aretirali Janeza Janšo
David Tasić je še povedal, kje se skriva razlog za takratno Janševo aretacijo. Dejal je, da so ga tik pred volitvami odpeljali v zapor. “Leto prej, ko je Jugoslavija že razpadala, ko je že vse smrdelo. Oni so bili do konca izdajalci te politike.” Tasić je še spomnil, da je Janša v tistem času kandidiral za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in da je bilo to za takratno partijo moteče. “Partija je z vojaško roko želela ustaviti ta program, ki je vzpostavil boj za oblast. Prvič je nekdo rekel NE organizaciji Zvezi komunistov. In to je bilo nezaslišano. Tukaj se skriva razlog, zakaj so Janšo želeli umakniti.” Janša se je namreč boril za oblast. In program, da bi naredili mladinsko stranko, je bil mišljen kot provokacija, a oni so ga vzeli bolj resno kot je bilo pravzaprav mišljeno.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Tanja Fajon razočarana nad zavrnitvijo resolucije o priznanju Palestine

"Aktivistična" zunanja ministrica Tanja Fajon obžaluje, da Varnostni svet...

Globalni indeks dezinformacij temelji na ideoloških, ne znanstvenih predpostavkah

Globalni indeks dezinformacij sledi ideološkim in političnim idejam, ne...

Poljaki na ulicah: Poljski poslanci EU parlamenta pozivajo k sprejetju protiustavnega zakona

Poljski poslanci Evropskega parlamenta pozivajo Donalda Tuska, naj uzakoni...

Otvoritev nove učne poti na Radenskem polju pri Grosupljem

Danes se je pri Centru ohranjanja narave Žabja hiša...