V nadaljevanju objavljamo zahtevek ministrstva za kulturo za popravek članka, objavljenega na spletni strani Neue Zürcher Zeitung dne 20. februarja 2021 z izvirnim naslovom “Marschall Twito kämpft gegen Geister des Kommunismus”. Članek vsebuje več neresnic, na katere opozarjajo na ministrstvu za kulturo. Zahtevek za objavo popravka so navedli tako v angleškem, kot tudi v slovenskem jeziku. Sledi besedilo ministrstva za kulturo. Ležeče in odebeljeno besedilo so citati iz Neue Zürcher Zeitung, navadno oblikovano besedilo je odziv ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije objavlja zahtevo za popravek vašega članka, objavljenega na spletni strani Neue Zürcher Zeitung 20. 2. 2021, z naslovom “Marschall Twito kämpft gegen Geister des Kommunismus”.
“Janša je odstopil, ker je bil obsojen korupcije in je zato moral leta 2012 v zapor.”
Janez Janša ni odstopil, “ker je bil obsojen in je moral v zapor leta 2012”, kot napačno navaja članek. Sploh ni odstopil. Parlament je glasoval o nezaupnici, dva člana njegove koalicije pa sta se odločila, da koalicijo zapustita, saj sta v tem času z drugimi strankami v parlamentu gradila novo koalicijo. Leta 2014 je bil Janša res obsojen in poslan v zapor, vendar je sodba na višji instanci padla, on pa je bil oproščen vseh obtožb.
“V kulturnih ustanovah je prišlo do čistk. Tako je dal šest od sedmih direktorjev državnih muzejev zamenjati z upogljivimi kandidati.”
Nobene čistke ni bilo. Noben direktor javne kulturne ustanove ni bil zamenjan. To je popolna izmišljotina. Novi direktorji javnih ustanov, kot so muzeji, galerije itd., so bili izbrani šele po tem, ko so prejšnji direktorji dopolnili svoj polni mandat. Vlada je povsem zavezana predpisanemu postopku in namenja veliko pozornosti pravilom in predpisom, ki urejajo imenovanje direktorjev javnih zavodov. Za vsako imenovanje je bil izveden javni natečaj s strogimi merili in pravili, ki določajo, kdo se lahko prijavi na to funkcijo.
Vsi novi direktorji so ugledni mednarodno priznani strokovnjaki, brez zgodovine političnega udejstvovanja. Govoriti, da so “upogljivi”, je velika žalitev za njihov ugled.
“Janša se bori proti komunistom, ki ne obstajajo več. Tudi ponoči, npr. na Twitterju. Tam rad širi teorije zarote in retvita desničarske ekstremistične izjave. Zato ga imenujejo tudi “maršal Twito”.”
Premier Janša ne širi “desničarskih ekstremističnih izjav”. To je popolna izmišljotina.
“Z osebnimi napadi poskuša ustrahovati novinarje javnih radiotelevizijskih postaj, ki kritično poročajo o njem. Pravi jim prostitutke, lažnivke, lažne novice. Tudi to spominja na Trumpa.”
Premier ni nikoli ustrahoval novinarjev. Pogosto je kritiziral medije, vendar si nikoli ni prizadeval za uredniško avtoriteto nad njimi, niti nima nobenih vzvodov, da bi lahko kaj takšnega sploh počel – česar pa kot demokrat in ugleden član EPP zagotovo ne želi. Ker so mediji v Sloveniji pretežno povezani z levimi centri kapitala in politične moči, je samoumevno, da so pristranski do desnice (ne do vlade, saj so do vlade popustljivi takoj, ko je na oblasti leva koalicija). Da to drži je pred kratkim empirično dokazala analiza medijske pluralnosti, ki jo je izvedla Fakulteta za medije v Ljubljani, ki je pokazala, da imajo slovenski mediji pretežno levo uredniško usmeritev. To se ne bo spremenilo, tudi če premier občasno kritizira publikacije kot zasebni državljan na svojem zasebnem Twitter računu. Skoraj ni voditelja držav EU, ki ne bi nikoli kritiziral medijev. Konstruktivna kritika pa ne pomeni, da drsimo proti Putinovi Rusiji.
Naj navedemo nekaj dejstev. V času mandata premierja Janše:
- ni bil napaden noben novinar, razen fotografa, ki so ga napadli skrajno levi protivladni izgredniki na nezakonitih protestih in snemalec Nova24TV, ki ga je prav tako napadli protivladni aktivist;
- noben novinar ni izgubil službe (tudi zaradi robustnega odziva vlade na covid-19, ki je medijem podelila več deset milijonov evrov nujne pomoči in 2,6 milijona evrov iz javnega razpisa);
- indeks demokracije po poročanju časopisa The Economist se je zvišal (medtem ko je v času mandata prejšnjih levih premierjev indeks demokracije iz leta v leto nazadoval);
- za razliko od prejšnjih treh vlad, ki so bile sestavljene izključno iz levih strank, Janševa koalicija ni homogeno desna, saj jo sestavljata dve stranki EPP in dve ALDE (ena je medtem zapustila koalicijo, a se pogaja o mogočem izven koalicijskem sodelovanju).