Ni še minilo niti pol leta, ko so morali slabo banko zapustiti tujci. Vlada s Cerarjem na čelu jim tedaj ni očitala, da so poslovali slabo – obregnila se je zgolj ob njihove bojda visoke plače, zaradi česar so morali oditi. V tem čas se je spremenilo precej – vse vodilne položaje v gospodarstvu so zavzeli Cerarjevi možje.
“Poleg tega, da so osvojili popolnoma vse ključne institucije in banke, jih mora vlada sedaj še dodatno nagraditi z višjimi plačami,” opozarja nekdanji minister Matej Lahovnik, ki je sicer tudi avtor zakona, po katerem so bile plače managerjev v državnih podjetjih omejene.
Letne plače managerjev 150.000 evrov
Ni sicer jasno, ali gre le za ljubosumje na tujce, ki so zaslužili nekoliko več kot oni, ali pa gre za pohlep po denarju. Preprosto povedano. 150.000 evrov, kot so v povprečju po poročanju Financ zaslužili državni managerji v letu 2014, jim danes ni več dovolj. Ni jim več dovolj 12.000 evrov mesečno, četudi se lahko mirne duše vprašamo, kaj sploh delajo nekateri predsedniki uprav slovenskih državnih podjetij. Kaj tako pomembnega dela na primer predsednik uprave Telekoma Rudolf Skobe, da si zasluži višjo plačo? So delnice Telekoma tako močno zrasle v času njegovega mandata, da bi si lahko pripisal zasluge za višjo plačo? So morda storitve Telekoma boljše?
Policistom ne, menedžerjem ja
Kakor koli. Če predsednik vlade Miro Cerar ne razume policistov in njihovih stisk ob bizarnih nekaj sto evrov, ki jih zaslužijo mesečno, očitno precej bolje razume stiske vodilnih slovenskih menedžerjev in njihovo jezo nad znamenitim Lahovnikovim zakonom. Kot je namreč pojasnil, morajo biti tisti, ki so uspešni, tudi temu primerno plačani. Na tujce iz slabe banke je ob teh besedah verjetno že pozabil …
Gre za nagrajevanje političnih kadrov
Pritiski za spremembo zakona so se začeli na pobudo Združenja bank Slovenije, interesnih in cehovskih združenj, kar po mnenju avtorja zakona, ekonomista Mateja Lahovnika, kaže na to, da je vlada Mira Cerarja ujetnica določenih lobijev. Da gre za nagrajevanje političnih kadrov, meni tudi docent na Fakulteti za družbene vede Anže Burger.
Direktorji imajo še vedno trikrat višje plače od predsednika vlade
Po mnenju nekdanjega ministra Lahovnika je najbolj paradoksalno to, da je Miro Cerar prišel na oblast z govoričenjem o večji morali etiki in pravičnosti. Sedaj, ko so davkoplačevalci z 2,5 milijarde evrov rešili NLB, pa se očitno zavzema za to, da bi plače direktorjev sprostili.
Kot pravi, se Cerar namreč ne zaveda, da politiko prejemkov v zasebnih družbah določajo zasebni lastniki, v državnih podjetjih in bankah pa morajo ti biti družbeno sprejemljivi. “Odprava zakona bo pač sprostila prejemke menedžerjev, kar pomeni, da se bodo ti občutno povišali,” je do povišanja skeptičen Lahovnik, saj imajo menedžerji v državnih podjetjih kljub veljavnemu zakonu od dva- do trikrat višjo plačo od predsednika vlade.
Revni zategujejo pasove, bogati bogatijo
Sporno je tudi to, da vlada navadnim državljanom še vedno pridiga, da je potrebno zategovati pasove, hkrati pa sprošča plače državnim menedžerjem. Kot pravi Lahovnik, Cerar pozablja, da živimo v času, ko povprečna pokojnina znaša 580 evrov, kar ne dosega niti praga revščine. “Razmišljati v tem obdobju o sprostitvi prejemkov, je zelo neetično od Cerarja.”
Zaradi plač vodstvo DUTB prisiljeno oditi
Spomnimo tudi, da so bile plače problem pri vodstvu slabe banke, saj so zaradi (pre)visokih prejemkov morali oditi Švedi, ki so vodili DUTB. “Sedaj, ko so njihove pozicije prevzeli ljudje iz Cerarjevega kroga, pa bi si ti še dodatno povišali plače,” je še dodal Lahovnik.
Rešitev plačne zagate je samo ena: privatizacija!
Negativno mnenje do Lahovnikovega zakona pa je imel – že v fazi sprejemanja – Anže Burger, docent na FDV, ki meni, da se plač tako pomembnih funkcij ne bi smelo omejevati, ampak bi se te morale določati na trgu, saj bodo pri tako nizkih plačah v podjetja prišli samo tisti, ki iščejo privilegije.
“Po drugi strani pa ne smemo biti naivni: odprava tega zakona je nagrada na novo nastavljenim političnim kadrom v teh gospodarskih družbah in paradržavnih institucijah.” Rešitev vseh teh vprašanj je po Burgerjevem prepričanju enostavno: “Potrebno je privatizirati vse gospodarske družbe, ki delujejo na trgu, vključno z bankami in zavarovalnicami – in potem teh težav ne bo več, saj se potem lastnik sam odloči, v kolikšni višini bo plačeval vodilne menedžerje.”
Podjetja poslujejo pod potencialom
Na vprašanje, ali si direktorji državnih družb zaslužijo višje plače glede na poslovanje družb, je Burger dejal, da so državna podjetja že do sedaj poslovala pod potencialom. “Ogromno denarja smo že namenili dokapitalizaciji in reševanjem ter odkupom slabih terjatev. Rešitev je podjetjem najti prave lastnike, ki bodo potem sami odločali o plačni politiki svojih kadrov, tako kot to počnejo v normalno urejenih zahodnih tržnih gospodarstvih.”
M. P.