MMC RTV SLO o domnevni dunajski sramoti! Sramota je, da ne vedo, da je bila slovenska trobarvnica s kranjskim grbom že pred več kot sto leti slovenska narodna zastava!

Datum:

Portal RTV SLO MMC je v soboto poročal, da je slovenski teniški igralec Aljaž Bedene v petek zvečer na Dunaju izgubil četrtfinalni dvoboj turnirja ATP, organizatorji pa so si po njihovo privoščili “velik spodrsljaj”. Ob ime najboljšega slovenskega teniškega igralca so najprej dali “domobransko zastavo”. Pozneje jih je po poročanju MMC RTVS nekdo opomnil ali pa so “sami opazili napako” in so “domobransko zastavo” le zamenjali s slovensko, navaja portal nacionalne RTV-hiše. Bedene se je na turnir uvrstil prek kvalifikacij, v četrtfinalu pa ga je s 7:5 in 6:1 ugnal Francoz Gael Monfils. Njihovo novico si lahko ogledate tukaj.

Seveda je res, da so slovenski domobranci med drugo svetovno vojno uporabljali slovensko trobarvnico s kranjskim orlom kot svoj simbol (partizani pa slovensko ali jugoslovansko trobojnico s komunistično rdečo zvezdo), a slovenska trobarvnica s kranjskim orlom ima korenine v letu 1848, ko je bil predstavljen program Zedinjene Slovenije.

Zgodovina slovenske trobarvnice
Zgodovina na dlani: 7. aprila 1848, v času pomladi narodov, je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani, kjer stoji še danes. Zanjo skrbi društvo Heraldica Slovenica. Izobešanje je bilo odgovor na ravnanje nemškega dela narodne straže, ki je izobesil nemško zastavo na stolpu Ljubljanskega gradu. V samostojni Sloveniji tako na 7. april obeležujemo “dan zastave”.

Barve zastave izhajajo iz grba vojvodine Kranjske, ta pa iz plemiškega grba Bertolda IV. Andeškega. S povzdigom v vojvodino sredi 14. stoletja se je spremenil prvotni grb s srebrnim orlom na modrem ščitu v modrega orla na srebrni podlagi, kasneje zlati. Sredi 15. stoletja so namreč kranjski plemiči pomagali cesarju Frideriku III. v dinastičnem sporu, za kar jih je ta nagradil z olepšanim grbom: orel je dobil cesarsko krono, srebrno-rdeča prsna prepona pa je postala zlato-rdeča.

Do revizije grbov je prišlo leta 1836, ko je zlato barvo spet zamenjala srebrna, krona na orlu pa je ostala. Na Kranjskem so bila o tem deljena mnenja, spor se je razvnel revolucionarnega leta 1848, na koncu pa je dunajska vlada podprla večinsko voljo Kranjcev, ki so pred tem razobesili slovensko belo-modro-rdečo trobojnico.

Poglejmo, kaj je o tem zapisal zgodovinar Milan Škrabec v svoji knjigi Slovenstvo na razglednicah (2009, stran 224):

“Slovenska trobarvnica je nastala iz barv kranjskega grba, kar ponazarja pričujoča razglednica v dveh inačicah Pozdrav iz domovine na sčitu in brez njega. Na zadnji strani je nalepljen narodní kolek z napisom Narod sebi.

Slovenci leta 1848 tudi po narodníh simbolih niso hoteli zaostajati za drugimi narodi. Slovenski študentje v Gradcu in na Dunaju, pripadniki narodne straže v Ljubljani in drugi so hoteli tudi na ta način jasno povedati, kdo so. Vprašanje deželnih (narodnih) barv je leta 1848 pripeljalo do hudega spora med pretežno nemško usmerjenimi kranjskimi deželnimi stanovi in buditelji večinskega slovenskega prebivalstva, v katerega je moralo poseči tudi ministrstvo.

Spor je opisal Josip Apih v knjigi Slovenci in 1848. leto (1888): ‘Ministrstvo je končno izpolnilo želje Slovencem, za katere je govorila prejasno cesarska določba iz leta 1836.’ V odloku je ministrstvo zapisalo: ‘Iz večkratnih obravnav in razprav sledi, da je bil prvotni grb dežele Kranjske belo (perlweiss)-modro-rudeč in da je stoprav l. 1463. cesar Friderik IV … ‘der gemain landschaft’ … t. j. stanovom kranjskim dovolil nadomestiti belo barvo z zlato; tega dovoljenja so se tudi posluževali kranjski stanovi. Ker pa se z omenjeno prvotno barvo belo-modro-rudečo ujema tudi grb, potrjen znova po Njihovem Veličanstvu, zdaj vladajočem cesarji Ferdinandu I.  leta 1863 in za Kranjsko razglašen odlokom dvorne kanclije dne 31. oktobra 1836, št. 21, 911: ker svedoči vsebina treh najnovejših vlog izvestno, da želi … gotovo ogromna večina vse dežele kranjske imenoma narodne straže, da bi veljale stare deželne barve (belo-modro-rudeče), ne pa barve deželnih stanov za prave narodne barve, zmatram za primerno interesom javnega reda in miru in ohranitev reda in miru, da se usliše brez zadržka one prošnje in ukazujem to.'”

Tako smo Slovenci dobili svojo trobarvnico, ki se je hitro uveljavila ne samo na Kranjskem, ampak so jo za svojo sprejeli vsi Slovenci. Marca 1848 je prišla kranjska delegacija s takšno zastavo na Dunaj; tudi slovenski študentje na Dunaju in v Gradcu so jo prevzeli kot slovensko narodno zastavo, simbol boja za Zedinjeno Slovenijo. Tako je bila kranjska deželna zastava soglasno sprejeta kot slovenska narodna zastava.

Še en pogled na razvoj slovenske narodne zastave
Poglejmo, kaj je o tem zapisal Ryan Hartner leta 2012 v prispevku na spletu z naslovom Kratka zgodovina slovenske narodne zastave:

“Pojem slovenske narodne zastave je bil v slovenski pravni prostor prvič uveden presenetljivo pozno, in sicer šele s sprejetjem Amandmaja C (Ur. l. RS, št. 1/91- I) k takratni slovenski ustavi, junija 1991. Od leta 1848 pa vse do 25. junija 1991 je slovenska narodna zastava tako obstajala samo dejansko ali ‘de facto’.

To pomeni, da kot zastava ni imela pravne osnove v oblastvenem aktu. 23. septembra 1848 je bil sprejet Odlok c. kr. ministrstva notranjih zadev, št. 2778/114, s katerim pa ni bila določena slovenska narodna zastava, pač pa slovenske zaznamovane barve in njihovo zaporedje. Sprejetje omenjenega odloka, ki je samo potrdil predhodni Dekret dvorne pisarne cesarja Ferdinanda I., št. 1836/2858, z dne 31. oktobra 1836, pa je potrebno ločevati od dejanskega razvitja prve slovenske narodne zastave s horizontalno razporeditvijo barvnih polj v Ljubljani 7. aprila 1848.

Šele od 25. junija 1991 naprej je slovenska narodna zastava imela tudi svojo pravno osnovo.

Vendar pa je bilo pravno ‘življenje’ slovenske narodne zastave izjemno kratko, saj je kot neodvisni simbol slovenskega naroda obstajala zgolj 59 dni. 22. avgusta 1991 je namreč takrat še Ruska sovjetska federativna socialistična republika z Resolucijo svojega Vrhovnega sovjeta N 1627-1-1 (Постановление ВС РСФСР от 22. 08. 1991 N 1627-1-1) za svojo državno zastavo pravno določila svojo zgodovinsko zastavo, ki je enaka slovenski narodni zastavi.

Zdi se, da je bila Republika Slovenija, pred razglasitvijo svoje samostojnosti in neodvisnosti leta 1991, z namero ruskih oblasti seznanjena, zato je slovensko narodno zastavo uporabila zgolj kot platformo za državno zastavo z novim grbom. Republika Slovenija bi sicer v obdobje svoje samostojnosti po načelu ‘prior tempore potior iure’ lahko vstopila tudi s slovensko narodno zastavo, brez kakršnekoli insignije, pa tega iz zgoraj omenjenega in določenih drugih (manj razumljivih) razlogov ni želela storiti.”

Skratka, slovenska trobarvnica s kranjskim grbom je nastala že veliko prej, kot mislijo FDV-jevski novinarji na MMC RTV Slovenija. Zato je prava sramota, da objavljajo take neumnosti na portalu, ki ga plačujemo vsi slovenski davkoplačevalci.

Vsekakor pa moramo biti ponosni na našo uradno slovensko zastavo, zastavo Republike Slovenije.

Demokracija

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...