Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je poudaril, da zdravniki niso javni uslužbenci – in da je to res, so dokazali s “stavko”, med katero so delali le 8 ur dnevno, tako kot vsi ostali javni uslužbenci. Že po nekaj dneh je sledil kolaps zdravstvenega sistema.
Predsednica odbora za izobraževanje pri Zdravniški zbornici Bojana Beović je kritična do medijev, saj nekateri neprestano ponavljajo povezave med zdravniki in čakalnimi dobami. A je dala Beovićeva jasno vedeti: “Čakalna doba je politična odločitev, kam bo šel zdravstveni denar. Ali se bo vložilo več v eno področje in se bodo tam skrajšale čakalne dobe ali se bo vložilo v kaj drugega? En sam zdravnik na to ne more vplivati. On naredi vse posege, za katere je njegov zavod sklenil pogodbo, da jih je treba narediti, in to lahko naredi. Ne morete pa vstaviti 150 kolkov, če ima bolnišnica plačanih 100. Zelo zaželeno bi bilo, da bi ta razlaga prišla med ljudi, da bi naraslo razumevanje in odgovornost javnosti do problemov v zdravstvu. Namreč, odločitev o tem, katera čakalna doba se bo skrajšala, je pravzaprav odločitev parlamenta in posledično volivcev.”
Zdravniki delajo iz etičnih razlogov več, kot je treba – in posledica za več dela je višja plača
Primarij Možina je prepričan, da slovensko zdravstvo potrebuje strukturno reformo. To potrebo po strukturni reformi nakazujejo že leta in leta, a je prepričan, da bo trajalo še dolgo, verjetno vsaj 10 let, da se bomo po številu zdravnikov enačili z evropskim povprečjem, nekaterih evropskih držav, kot sta Avstrija in Nemčija, pa po prepričanju Možine ne bomo ujeli še naslednjih 50 let. “Zdravstvo se tako hitro spreminja, kar se tiče inovativne medicine, nove in nove možnosti za ozdravljenja so tu, državljani pa žal čakajo v vse daljših čakalnih dobah. Zdravniki so prisiljeni iz etičnih razlogov delati mnogo več, kot jim velevajo strokovna priporočila, kar ni dobro niti za paciente niti za zdravnike. V tem trenutku si želimo vsebinskih sprememb, pa tudi nekih ukrepov, da se zmanjša tako imenovana defenzivna medicina – medicina, ki nič ne prinaša državljanom in je lahko nevarna, poleg tega pa močno obremenjuje tudi zdravnike in zdravstveni sistem. Defenzivna medicina torej znatno obremenjuje zdravstveni sistem z vidika številnih pregledov in povečuje čakalne dobe.”
Če so javni uslužbenci, potem želijo, tako kot vsi ostali javni uslužbenci, delati po 40 ur tedensko
Poudarili so tudi, da zdravniki nikakor niso javni uslužbenci. Če pa jih politika že obravnava kot javne uslužbence, potem bodo, tako kot javni uslužbenci, delali po 40 ur. In če bi se tega držali? Kaj bi se zgodilo, so dokazali z zadnjo nekajdnevno stavko, ko so stavkali tako, da so delali le 40 ur na teden, že po nekaj dneh pa se je zgodil totalni kolaps zdravstvenega sistema. “Zdravniki ne sodimo v javni sektor, zdravniki nismo javni uslužbenci, niti niso nikjer drugje v Evropi. Mi smo samostojni, reguliran poklic in imamo močne argumente, da nismo v sistemu plač javnih uslužbencev, kajti mi nismo financirani iz proračuna, pač pa iz neke konkretne blagajne. Z njo nosimo dobro in slabo, poleg tega je 30 odstotkov sredstev za zdravstveno varstvo, kar je skoraj milijarda evrov, zbranih iz zasebnih sredstev. To so močni argumenti, da zdravniki počasi zapuščamo ta sistem uslužbencev v javnem sektorju, kajti tudi reforma, ki se predvideva, govori o tem, da je zdravstvo gospodarska dejavnost po evropskem pravnem redu, ki mora biti regulirana,” je prepričan Možina.
Možina razkril osnovo, da bi bili javni zavodi bolj učinkoviti in brez korupcije
Možina in njegova Zdravniška zbornica Slovenije vztrajata pri temeljiti reformi zdravstvenega sistema, predvsem pa pri tem, da se zdravnikov ne obravnava kot klasičnih državnih uslužbencev, “kajti bolnišnice in vsi javni zavodi se bodo morali statusno preoblikovati v gospodarske družbe neprofitne narave. To pa je tudi osnova, da se bodo razmere v javnih zavodih bistveno izboljšale v smislu učinkovitosti in predvsem pri korupciji.” Primarij Možina je namreč prepričan, da korupcije v zdravstvu ne bodo prekinili s tem, da bodo govorili o poštenju, temveč tako, da bodo to uredili na način znotraj strukture, ki bo že v kali zatrla korupcijo, saj je jasno, da se je ne da zmanjšati niti z javnimi razpisi. “Zato bodo odgovorni direktorji z velikimi pooblastili in odgovornostjo, da bo ustanova funkcionirala v skladu s pravili, ki jih bo regulirala država.”
Marjanca Scheicher