Državni zbor je sprejel novelo zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša možnost odpoklica župana med mandatom. Z njim bi iz politike tako na državni kot lokalni ravni izločili funkcionarje, ki bi bili pravnomočno obsojeni na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. V razpravi so noveli, ki je v javnosti naletela na močan odziv, izrekli podporo poslanci SMC, DeSUS in ZL, proti pa so bili njihovi poslanski kolegi v SD, SDS in NSi. Nasprotovali so tudi v Skupnosti občin Slovenije in v Državnem svetu. Noveli nasprotujejo tudi v zunajparlamentarni SLS, ki ima veliko število županov. Napovedali so, da bodo vložili zahtevo za ustavno presojo, če bo novela sprejeta.
Mravlja je v začetku poudaril, da se je vse to začelo že takrat, ko so poslanci sprejeli nezdružljivost županske funkcije s poslansko. Po njegovem se ta vlada nagiba k zmanjšanju števila občin, posebej jih motijo manjše. Tiste občine do 5 tisoč prebivalcev bodo verjetno priključili večjim, kar pomeni za manjše kraje polom. Majhne občine namreč delujejo z majhnim proračunom in se trudijo, da ga maksimalno izkoristijo. Smrdelj je dodal, da lokalna samouprava dobro funkcionira. Problem je, da je vlada sprejela strategijo lokalne samouprave, ki še bolj vodi k centralizaciji. Problem je, da bo ta novela prinesla distabiliziranje lokalne samouprave.
Dobovšek meni, da je predlagatelj vztrajal na nekih načelih, ki so bile tudi ustavno sporne. “Predlagatelj je ves čas silil v razpravo, kljub zakonodajni službi, ki je opozarjala na napake. Če bi želeli urediti sistem, bi morali vedeti, kje so problemi,” je še dodal. Nadaljeval je, da so župani neposredno izvoljeni in ljudje imajo pravico, da vsake 4 leta izvolijo drugega. Ta predlog lahko namreč prinese zlorabe in to hočejo preprečiti. Po njegovem odpoklic ni prava rešitev.
Komentirali so tudi argument Mihe Kordiša iz Združene levice, ki je dejal, da “je treba lokalnim šerifom postaviti jasne meje.”
Mravlja komentira, da je to zanj osebno žaljiva izjava. Smrdelj pa pravi, da imajo župani veliko odgovornost. S tem inštrumentom odpoklica se razvrednosti inštrument volitev. Zlorabe bodo verjetno prišle iz lokalne politike.
Eden od argumentov tega predloga je bil tudi, da vsi župani ne premorejo toliko odgovornosti, da bi odstopili sami
Mravlja pravi, da morajo župani spoštovati zakonodajo, ki jo predpisuje država in temu so zavezani. Na ta argument pa preprosto nima odgovora.
Smrdelj v zagovor županom pravi, da vsak dela v dobri veri, ko pride do nekega problema
Ti postopki so formalizirani preko sodišča in ker so ti postopki počasni, se sedaj išče nekaj hitrejšega, da bi se to uredilo. V tem primeru gre za politični vzvod. Preprosto je po njegovem zdaj tako nastavljeno, da gre za politično zlorabo. Morebiti bi bil ta inštrument dober v primeru, kadar se za odpoklic zbirajo podpisi civilne iniciative, navadnih ljudi.
Mravlja nadaljuje, da župan vodi politiko razvoja občine, druga politika pa je, da podpira občinska društva. Društva pa morajo po njegovem mnenju tudi sama skrbeti za svoja finančna sredstva.
Dobovšek je prepričan, da je predlog odpoklica župana zelo težko izvedljiv
Te sisteme, ki že obstajajo, moramo bolje izpeljati. Večji poudarek je treba dati finančni odgovornosti, finančni kriminal je namreč v ospredju. Sprašuje se tudi, zakaj se govori samo o politični odgovornosti pri županih, če je pa splošno zaupanje v politične funkcionarje na nizki ravni.
Lokalno okolje lahko reši Slovenijo
Dobovšek vidi razlog za takšen predlog tudi v tem, ker država izgublja nadzor nad lokalno politično oblastjo, saj je vse več neodvisnih list. Prehajamo namreč iz globalizacije v lokalizacijo. Veliko stvari se rešuje na lokalni ravni, kar je po njegovem mnenju pozitivno, ker bodo te skupine reševale Slovenijo. Na drugi strani pa seveda kršimo pritisk multinacionalk.
Dobovšek opozarja, da vlada ne razmišlja o finančnih posledicah, ki jih lahko uvedba takšnega zakona prinese
Mravlja se tudi sprašuje, kaj se zgodi, če ravno v tem obdobju, ko se zbirajo podpisi za referendum za odpoklic, pride do razpisov za evropska sredstva. Če pride do tega, lahko občina zaradi neoperativnosti izgubi več milijonov evrov. Dobovšek dodaja, da tudi vsi poskusi zbiranja podpisov pomenijo velik pritisk na župana. Medijski in drugi pritiski vplivajo tudi na javno podobo občine.
Bomo kdaj dočakali pokrajine?
Po mnenju Bojana Dobovška so pokrajine bistvo razvoja, zato morajo občine sodelovati. “Ne vemo, na koliko pokrajin bi razdelili Slovenijo, ne vemo, kje bodo upravne stavbe, kdo bo tam delal, kakšne stroške vse to prinese. Rešitve moramo iskati zdaj, ko je čas, da gremo v nove projekte. Edino rešitev vidim v povezovanju občin, da nastopijo proti vladi, ki je na tem področju neoperativna. Ne znamo počrpat dovolj evropskih sredstev,” je poudaril. Smrdelj meni, da so občine v resni finančni krizi in boriti se je treba za vsak evro. Mravlja podpira uvedbo pokrajin, vendar je vprašljiva razdelitev. Pomembne so za razvoj, predvsem zato, ker smo značajsko različni. “Kje bo upravna enota, se bomo pa že dogovorili,” je povedal. Tudi Bojan Dobovšek je za uvedbo pokrajin, a ve, česa se oblast boji. Del pristojnosti bi namreč morali prenesti na pokrajino in bi s tem izgubili nadzor.
Barbara Pirh