Na balkanski poti več deset tisoč nezakonitih migrantov – vojska nujno potrebuje večja pooblastila!

Migranti čakajo na odprtje meje med Grčijo in Makedonijo. (Foto: STA)

Pred dvema tednoma je na slovenski južni meji potekal poostren nadzor, ki ga je zaradi povečanja varnostne problematike na slovensko-hrvaški meji odredil vršilec generalnega direktorja policije Anton Travner. Na balkanski poti je več deset tisoč migrantov, več tisoč samo nekaj deset kilometrov južno od slovenske meje.

V odrejenem poostrenem nadzoru južne meje je prejšnji teden na območjih Policijskih uprav Ljubljana, Novo mesto in Koper, kjer je tudi prehodov največ, poleg rednih policijskih in mešanih patrulj Slovenske vojske in policije sodelovalo še okoli 1000 dodatnih policistov. Policisti so prijeli 144 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo, 11 so jih ujeli skritih v različnih prevoznih sredstvih.

V nadzor so bile vključene tudi dodatne skupine posebnih policijskih enot iz drugih, z ilegalnimi migracijami manj obremenjenih policijskih uprav, policisti konjeniki, vodniki službenih psov in pripadniki Specialne enote policije. Pomoč pri nadzoru meje so opravljali tudi pripadniki pomožne policije, ki naloge opravljajo v okviru policijskih uprav.

Policija je vključila tudi ekipo posebej usposobljenih policistov, t. i. debriferjev, za opravljanje pogovorov. V pogovorih namreč pridobijo dodatne, kvalitetne informacije o poteh in organizatorjih nedovoljenih migracij, ki so v nadaljevanju podlaga za analitično obdelavo in kriminalistično preiskavo. Še intenzivneje so vključili tudi razpoložljiva tehnična sredstva in opremo za varovanje meje, kot so videonadzorni sistemi in kamere za zaznavo gibanja, termovizijske kamere (stacionarne, mobilne in ročne), dodatno bo v večji meri zagotovljena tudi podpora iz zraka (helikopterji z observerji in droni).

Na balkanski poti več deset tisoč migrantov
Namestnik v. d. generalnega direktorja policije Jože Senica je ob predstavitvi nadzora dejal, da je na t. i. balkanski poti zaznati precejšnje povečanje števila migrantov, zaradi česar se povečuje tudi pritisk na slovensko mejo. Namen nadzora je bil zato migrantom in organizatorjem nezakonitih prehodov meje sporočiti, da se pot čez Slovenije ne izplača. Do konca maja letos so izsledili in prijeli okoli 3100 nezakonitih migrantov, kar je 29 odstotkov manj kot lani v tem obdobju.

Foto: epa

Vnovični pritisk nezakonitih migrantov na naše meje je povezan z več dejavniki. Eden od njih je blaženje in sproščanje ukrepov, povezanih z epidemijo COVID-19, ki jih sprejemajo v državah na t. i. balkanski poti, eden pa, da je Grčija v začetku leta z otokov na celino premestila več kot 10 tisoč nezakonitih migrantov, kar se odraža v povečanem pritisku na migrantskih smereh, ki prek Albanije, Severne Makedonije in Srbije vodijo v Bosno in Hercegovino ter naprej čez Hrvaško proti Sloveniji.

Dodaten razlog je tudi v tem, da države Zahodnega Balkana ukinjajo fizično omejevanje gibanja v nastanitvenih centrih v Srbiji in BiH, ki je bilo del ukrepov za zajezitev epidemije, kar je spodbudilo nedovoljene migracije proti Hrvaški in Sloveniji. To zaznavajo zdaj na naši meji s Hrvaško tudi kot prihode večjih skupin migrantov, ki večinoma poskušajo nadaljevati pot proti Italiji. Med nezakonitimi migranti so najpogosteje obravnavani državljani Pakistana, Maroka in Afganistana. Po zadnjih podatkih je v BiH okoli 10 tisoč migrantov, ki želijo nadaljevati pot, še približno toliko pa jih je že na srbsko-bosanski meji.

Spreminjajo način prehajanja meja
Povečevanje števila nezakonitih migrantov je opazno predvsem v zadnjih dveh do treh tednih, ko se je spremenil tudi način nedovoljenih vstopov iz Hrvaške v Slovenijo. Migranti se v veliki večini izogibajo naseljenim območjem, gibljejo se predvsem ponoči, po gozdnih poteh in večinoma po neprehodnem terenu, medtem ko podnevi počivajo na prikritih lokacijah. V zadnjem času tudi opažajo, da se nekatere skupine nezakonitih migrantov razbežijo ob stiku s policijo, kar še dodatno otežuje njihovo prijetje.

Policija še ugotavlja, da so določene skupine prišle iz BiH prek Hrvaške neopažene. Večina jih namreč uporablja navigacijo na pametnih telefonih v letalskem načinu, kar onemogoča njihovo sledljivost, hkrati pa varčujejo z baterijo. Nezakoniti migranti se tudi zelo hitro prilagajajo ukrepom policije in pogosto spreminjajo tako poti prehoda meje kot tudi način.

Kljub povečanemu številu odkritih in obravnavnih migrantov na meji s Hrvaško v zadnjem obdobju se povečuje tudi število migrantov, ki jim uspe priti čez Slovenijo v Italijo. To se odraža tudi v povečanju števila tujcev, ki nam jih po nedovoljenem prehodu meje v zadnjem obdobju vračajo italijanski varnostni organi.

Nujna večja pooblastila vojakom
Pripadniki Slovenske vojske še naprej pomagajo policiji pri varovanju meje. S tem se povečuje število patrulj ob državni meji in tudi zmožnosti prijemanja oseb, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo. Vendar pa policija meni, da bi tudi uveljavitev 37. a člena Zakona o obrambi imela dodaten pozitivni učinek tako pri zagotavljanju varnosti zunanje meje kot pri zagotavljanju večjega občutka varnosti pri prebivalcih ob meji. Gre za večjo učinkovitost, ki bi jo dosegli z večjo operativno vrednostjo. Znano pa je, da v opozicijskih strankah SD, LMŠ, Levici in SAB večjim pooblastilom vojakov na meji nasprotujejo, hkrati pa je za uveljavitev 37. a člena Zakona o obrambi v državnem zboru potrebna večina, to je 60 glasov (od 90). Teh pa koalicija nima.

Postavljanje tehničnih ovir in drugi ukrepi
Ves čas se na najbolj obremenjenih delih zunanje meje postavljajo tudi začasne tehnične ovire. S tem se nedovoljene migracije usmerjajo na mesta, kjer laže prijemajo in obravnavajo take osebe. Na dan 25. maja 2020 je bilo skupaj postavljenih 183.367 metrov začasnih tehničnih ovir, od tega 96.155 metrov concertine, drugo je panelna ograja. Hkrati s povečevanjem ukrepov ob meji pa policija pod novim vodstvom čedalje večjo pozornost namenja tudi morebitnim prevozom nezakonitih migrantov v notranjosti.

Demokracija