fbpx

Na današnji dan: Grožnja državljanske vojne v Jugoslaviji, v Sloveniji začne veljati Zakon o vojaški dolžnosti, ki pa mu je nasprotovala leva peta kolona

Roman Jakič (LDS) je bil takrat med poslanci skupščine, ki so ovirali sprejem zakona o vojaški obveznosti.

Zaradi vse hujših napetosti in spopadov med Hrvati in Srbi na Hrvaškem, ki bi lahko pripeljali do državljanske vojne, je papež Janez Pavel II. pozval sprte strani k prenehanju spopadov. Pri nas je začel veljati Zakon o vojaški dolžnosti in tako je bila Slovenija še korak bližje na poti k osamosvojitvi.

Po četniškem pokolu dvanajstih hrvaških policistov v Borovem selu na Hrvaškem so se nemiri nadaljevali. Položaj v Slavoniji in Baranji je bil še naprej zapleten in napet. Streli in eksplozije so se pojavljali v različnih krajih Hrvaške. V nedeljo ponoči je nekaj prebivalcev Borovega sela s čolni čez Donavo prebegnilo v Vojvodino. Na Trgu bana Jelačića v Zagrebu je bilo zborovanje, kjer so zbrani vzklikali, da je dovolj pogovorov s Slobodanom Miloševićem, Borisavom Jovićem in načelnikom general štaba generalpolkovnikom Blagojem Adžićem ter “Hrvaška je okupirana in moramo se organizirano braniti!”. Na magistralni cesti Zagreb–Beograd so napadalci pri Veliki Kopavici ob dveh zjutraj streljali na avtomobil podpredsednika predsedstva SFRJ Stjepana Mesića, ki ga takrat ni bilo v avtomobilu. Pred tem sta se s tem vozilom Mesić in predsednik hrvaške vlade peljala od beograjskega letališča do palače federacije, kjer je bila izredna seja državnega predsedstva zaradi nemirov na Hrvaškem, in nazaj na letališče.

Pokol v Borovem selu je pomenil začetek vse hujših napetosti in nemirov na območju Jugoslavije. V maju so grožnje z izrednimi razmerami in državljansko vojno postajale že skoraj stalnica. Janez Drnovšek, član zveznega predsedstva, je opozoril na dva različna pogleda na rešitev sporov. Prvi naj bi bil ta, da se spori rešujejo v okviru Hrvaške in da njena policija razreši te primere, in če to ne bi uspelo, naj ji pomaga Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Drugi pa, “da se negira vloga republik pri tem in se insistira na direktno vključevanje JLA v mednacionalne spopade”. Drnovšek je ocenil, da je rešitev srbsko-hrvaškega spora v rokah njihovih vodstev in da drugi pri tem, vključno z zveznim predsedstvom, nimajo odločilne vloge. Admiral Stanislav Brovet, ki je bil namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo SFRJ in posebni svetovalec za ljudsko obrambo Anteja Markovića, pa je izjavil, da bo na vsak napad na pripadnike JLA odgovorjeno z uporabo sile. Po njegovi oceni se je Jugoslavija že znašla v državljanski vojni.

Papež Janez Pavel II. poziva k prenehanju spopadov
Na napetosti in spopade, ki so se zgodili v preteklih dneh v Jugoslaviji, se je odzval tudi papež Janez Pavel II. Med nedeljsko pridigo na Trgu sv. Petra v Rimu je pozval Srbe in Hrvate, naj se prenehajo spopadati. Zbrane vernike je spomnil na žrtve etnično-političnih spopadov v Jugoslaviji in sprte strani pozval, naj si prizadevajo za iskanje pravičnih in miroljubnih rešitev težav.

Novi Zakon o vojaški dolžnosti začne veljati
Zakon o vojaški dolžnosti je bil sprejet 18. aprila in je 5. maja 1991 začel veljati. Zakon je določal, da slovenski državljani služijo vojaški rok v Teritorialni obrambi Slovenije in organih za notranje zadeve. Zakon je dopuščal ugovor vesti, če je nabornik nasprotoval uporabi orožja v vseh okoliščinah, in je v tem primeru omogočil možnost služenja vojaškega roka brez orožja ali v nadomestni civilni službi. Vojaški rok je bil določen za sedem mesecev in je v takratni Evropi veljal za najkrajše vojaško in civilno služenje. Zakon je hkrati postal eden od temeljnih osamosvojitvenih zakonov na poti do samostojne države Slovenije. Kot je povedal obrambni minister Janez Janša, je zakon zagotavljal najnujnejšo potrebno obrambno sposobnost Slovenije. Ob uveljavitvi zakona je slovenski parlament zadolžil pristojne republiške organe, da od zveznih oblasti zahtevajo predčasni odpust iz JLA vseh vojaških obveznikov iz Slovenije, ki so ob uveljavitvi republiškega zakona na služenju vojaškega roka v JLA. Izvršni svet skupščine RS je na tej podlagi zahteval odpust vseh vojakov iz Slovenije najpozneje do 10. junija 1991. V jugoslovanskem merilu je bilo nabornikov, ki so prihajali iz Slovenije, le približno 5 odstotkov, a kljub temu je bila odločitev, da Slovenci ne bodo več služili vojaškega roka v JLA, za jugoslovansko armado neugodna, saj bi to lahko pomenilo, da bi izgubili nabornike tudi iz drugih republik.

 

Mirjam Dujo Jurjevčič, Gov.si