Na Hrvaškem vlada strah: Bojijo se, da jim bo Slovenija poslala nazaj celotno “pošiljko” ilegalnih migrantov, in se sprašujejo, čemu zaostritve na meji

Datum:

Hrvaški mediji so se razpisali o tem, da države članice Evropske unije, ki so v schengenskem območju, delajo na tem, da bi onemogočile vstop desettisočim migrantom v svoje države. V tem načrtu pa naj bi se slabo pisalo ravno Hrvaški. Skrbi jih to, da čeprav so del Evropske unije, še niso znotraj schengenske meje. Slovenija, Avstrija in Nemčija pa pošiljajo vse migrante ravno nazaj na Hrvaško. Število migrantov pa ni majhno, poročajo hrvaški mediji – “govorimo o desettisočih migrantov”. Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz je dejal, da je treba schengen bolje zavarovati. Kritika pa pade ravno na Slovenijo, saj je dejal, da je dodaten nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo nujno potreben.

“Zadnjih nekaj dni se je situacija močno zaostrila, tako kot ukrepi nekaterih držav Evropske unije glede politike do migrantov, še posebej Slovenije, Avstrije in Nemčije,” pišejo hrvaški mediji. Peter Webinger, vodja oddelka za azil, migracije in človekove pravice na avstrijskem ministrstvu za notranje zadeve, je dejal, da morajo “močneje zaščititi zunanje meje schengna”. Z njim se strinja tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je v odzivu na slovenske kritike, da je dodaten nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo neutemeljen, dejal, “da je žal potreben, saj je naš cilj Evropa brez notranjih meja, ki pa bo mogoča le, če bomo zagotovili delujoče zunanje meje”.

Migrante nazaj na Hrvaško
Med 45 in 60 tisoč migrantov želi prek Slovenije vstopiti na schengensko območje. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je dejal, da “tiste, ki vstopajo v Slovenijo in želijo pridobiti mednarodno zaščito, vračamo na Hrvaško”. Hrvatske vijesti pa poročajo, da Avstrija, Nemčija in Slovenija že dlje časa izvajajo pritisk na Hrvaško, naj bolj učinkovito nadzira mejo z BiH, in proti Črni gori, da onemogočijo ilegalne prestope migrantov. Vse te tri države so odločne, da vrnejo na Hrvaško vse tiste migrante, ki vstopajo na območje schengna in ki niso registrirani.

Sprejeti je treba resne ukrepe, da se ne bo Evropa prihodnje leto zopet borila z migranti
Za zaustavitev novega migrantskega vala se še posebej bori Avstrija. Webinger meni, da je treba zdaj sprejeti resne ukrepe, da se Evropska unija prihodnje leto ne bi več spopadala z novimi desettisočimi migranti. Avstrijce in Nemce še posebej skrbi nova migrantska pot, ki poteka preko grškega morja, skozi Srbijo in BiH ali skozi Albanijo in Bosno in Hercegovino proti Sloveniji in Avstriji. Webinger je pot poimenoval “džamijska pot”, ker džamije na tej poti zagotavljajo pomoč migrantom na njihovi poti naprej. Avstrija je v upanju, da bi Albanija izboljšala nadzor na svojih mejah, ponudila tudi finančno pomoč in svoje policiste. Minister za varnost BiH Dragan Mektić pa pravi, da imajo v državi 5.100 migrantov, a se število povečuje, saj vsakodnevno na novo vstopa od 100 do 150 ilegalnih migrantov. “Niti ene izmed 475 prošenj za azil v BiH nismo sprejeli. Zavedamo se, da so te prošnje le formalne, ker 70 odstotkov tistih, ki vstopijo v BiH, takoj nadaljujejo pot proti Hrvaški,” je dodal.

Foto: epa

Ali je Srbija deloma kriva za povečan migrantski val?
Mektić je opozoril na še en velik problem, in to je, da je vse več Irancev med nezakonitimi migranti. Prepričan je, da je to posledica dejstva, da je Srbija državljanom Irana ukinila vizume. Na ta problem opozarjajo tudi na avstrijskem in slovenskem ministrstvu za notranje zadeve. Webinger in Šefic posredno obtožujeta Srbijo, da je s tem dejanjem omogočila ilegalne prihode migrantov v Evropo, ki se nato napotijo proti Avstriji in Nemčiji. Srbija je namreč Iranu ukinila vizume že avgusta lani, kmalu zatem pa so vzpostavili tudi dve neposredni letalski liniji med Beogradom in Teheranom. V samo nekaj mesecih so v Srbiji zabeležili 6.000 iranskih “turistov”. Kmalu so ugotovili, da večina teh “turistov” vzpostavlja stike s tihotapci v Beogradu, da bi jim ti pomagali prečkati mejo s Hrvaško, BiH, Madžarsko ali Romunijo. Problem bi se lahko hitro povečal, saj  Srbija napoveduje tudi ukinitev vizumov Pakistancem. S to idejo se ne strinja niti Šefic, ki je izrazil veliko zaskrbljenost. “Če je res, da Srbija načrtuje vizumsko liberalizacijo s Sirijo in nekaterimi severnoafriškimi državami, potem to predstavlja velik problem. V tem primeru mora Evropska komisija ukrepati, še posebej v fazi pristopnih pogajanj s Srbijo.”

Slovenija po mnenju Avstrije potrebuje pomoč pri varovanju schengna
Kot rečeno, pa Kurz meni, da je dodaten nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo trenutno žal potreben. Ob tem pa je ponovil dobro znano avstrijsko stališče, da bo mogoče nadzor na notranjih mejah odpraviti šele, ko bo zagotovljen ustrezen nadzor na zunanjih mejah. Na vprašanje, kakšni konkretno so načrti glede krepitve zunanje meje in ali gre za zunanjo schengensko mejo ali zunanjo mejo EU, avstrijski kancler odgovarja, da krepitev zunanje meje pomeni več kadrov v evropski agenciji za meje Frontex ter da je treba delati tako na schengenski meji kot na meji unije, zlasti v Sredozemlju.

Sebastian Kurz (Foto: epa)

A. G.

 

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...

Najslabši rasni zakoni v Južnoafriški republiki so se začeli pod Mandelo

"Drži, težave so se začele že pod Mandelo. Najslabši...

V Frankfurtu tujci povzročili 100 odstotkov vse hudih spolnih napadov in 57,4 odstotkov vseh zločinov

Nova statistika kaznivih dejanj iz nemškega mesta Frankfurt vsebuje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...