fbpx

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v prispevku portala Necenzurirano naštel kar 20 laži in zahteval popravek – Preberite, kaj vse ne drži

Novinarji spletnega medija Necenzurirano. (Foto: Matic Štojs Lomovšek)

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je zaradi preveč dokazljivih neresnic v zvezi z intervjujem z dr. Metko Paragi, ki je bil objavljen 23. oktobra na Necenzurirano.si, na uredništvo tega skrajno levičarskega spletnega portala naslovil zahtevo za objavo prikaza nasprotnih dejstev, je NLZOH sporočil na svojem uradnem Twitterju. Portal Necenzurirano ga je, v izogib tožbi, tudi objavil v celoti. Iz objavljenega popravka je razvidno, da je novinarka trojka Primož Cirman – Vesna Vukovič – Tomaž Modic v enem samem prispevku objavila kar 20 neresnic oziroma laži, kar razkriva siceršnje delovanje tega medija, ki ga prikrito financira obsojeni medijski tajkun Martin Odlazek in katerega nastanek časovno sovpada z nastopom tretje vlade Janeza Janše.

Ni res, da je bila dr. Metka Paragi kot vodja nacionalnega javnozdravstvenega laboratorija v NLZOH “od začetka odmaknjena od naloge spremljanja epidemije”. Resnica je, da kljub najsodobnejši opremi ekipa pod njenim vodstvom ni bila sposobna izvajati sekvenciranja v potrebnem obsegu, zato je direktorica te naloge prenesla na drugo ekipo laboratorija v Mariboru.

Ni res, da rezultati verifikacije hitrih antigenskih testov (HAT) kažejo, “da ti več kot očitno niso skladni s smernicami nacionalne strokovne skupine za hitre teste, niti s smernicami ECDC, niti z razpisno dokumentacijo”, saj je delovna skupina na nacionalni ravni (NSHT) za HAT sprejela kriterije, ki so enaki kriterijem Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Obstajajo tudi kriteriji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in zato smo vse naše rezultate primerjali s kriteriji vseh treh relevantnih institucij.

Ni res, da so v dokumentu NLZOH o verifikaciji testov “nepravilni in evidentno zavajajoči končni zaključki”, saj je 20. oktobra 2021 delovna skupina strokovnjakov iz vseh držav EU pri HSC (Health Security Committee) postavila verificiran zadevni HAT na seznam testov HSC in ta se uporablja še v štirih evropskih državah (Avstriji, Belgiji, Španiji in Sloveniji), verifikacija zadevnega testa pa je bila opravljena tudi v Belgiji.

HAT ustreza osnovnemu namenu
Glede očitka, da “skupna občutljivost komaj presega 77 odstotkov, kar pomeni, da ne zaznajo več kot vsakega petega okuženega”, v NLZOH pojasnjujejo, da je bila občutljivost HAT v celotni skupini preiskovancev 77,38-odstotna; pri osebah s Ct vrednostjo do 30, ki jim je HAT predvsem namenjen, pa je bila občutljivost testa 97,20-odstotna, kar dokazuje, da HAT ustreza osnovnemu namenu, ki je čim hitrejša napotitev oseb z visokim virusnim bremenom v samoizolacijo v populacijah, ki jih ne zmorejo testirati z metodo PCR.

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik (Foto: STA)

Ni res, da bi bil “edini pravilni strokovni zaključek, da v skladu s priporočili nacionalne skupine za hitre teste, ECDC in SZO izbrani test ne ustreza namenu množičnega testiranja prebivalcev Slovenije na okužbo z virusom SARS-CoV-2, kot je bilo določeno v javnem razpisu”, saj z njimi zaznajo 93 odstotkov tistih, ki imajo Ct<33 – in ti so infektivni, ostali pa večinoma ne. Namen HAT je torej najti infektivne osebe – z množičnim testiranjem pa pri veliko preiskovancih najdejo mnogo infektivnih oseb, ki jih brez HAT ne bi.

Direktorica funkcije ni prevzela politično
Ni res, da bi kdorkoli v NLZOH želel “epidemijo voditi vladi servilno”. Resnica je, da so v NLZOH kljub izjemno povečanemu obsegu dela v laboratorijih ves čas vztrajali na rezultatih, ki so jih s strokovnimi in neodvisnimi laboratorijskimi preiskavami dobili – in jih tudi ves čas javno komunicirali.

Ni res, da je funkcijo, povezano z ECDC, direktorica “politično čez noč prevzela kar sama”. Naloge kontaktne točke je mag. Tjaša Žohar Čretnik prevzela začasno do imenovanja nove kontaktne točke aprila 2021 v soglasju z nacionalnim koordinatorjem pri ECDC. Na to imenovanje zato politika ni imela nikakršnega vpliva.

Paragijeva je v intervjuju za Necenzurirano natrosila kup neresnic, je zapisano v nasprotnem prikazu dejstev. Foto: STA.

Ni res, da bi bili kompetentni strokovnjaki “od začetka odmaknjeni” in da jih “direktorica nikakor ni spustila zraven”. Resnica je, da je bil laboratorij za virologijo v Ljubljani, takrat pod vodstvom dr. Paragi, vključen v vse aktivnosti Centra za medicinsko mikrobiologijo NLZOH, pod katerega sodi. Imenovanje za kontaktno točko (OCP – Operational Contact Point) za SARS-CoV-2 je dr. Paragijeva uredila mimo in brez soglasja vodstva NLZOH, kar ni skladno z veljavnimi dokumenti zavoda, saj vse aktivnosti potekajo znotraj delovnega časa.

NLZOH ustrezno pripravil laboratorije za epidemijo
Ni res, da sta bila od vseh NLZOH laboratorijev na epidemijo “pripravljena le dva”. Resnica je, da so bile kapacitete v vseh NLZOH laboratorijih pred epidemijo takšne, kot so bile potrebne za redno diagnostiko. Od začetka epidemije so kapacitete v laboratorijih nenehno povečevali in vzorce analizirali brez zastojev. Diagnostiko so najprej postavili v Mariboru in Ljubljani, sledili so, glede na potrebe, tudi laboratoriji v Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu in Murski Soboti.

Ni res, da so zaradi “amaterizma in politizacije” ugledni strokovnjaki odšli in da so videnje epidemije prevzeli “izključno vladi servilni strokovnjaki in administratorji”, saj v NLZOH deluje več sto strokovnjakov. Povprečna stopnja fluktuacije zadnjih dveh let, kot odstotek vseh zaposlenih v povprečju, znaša 1,45 odstotkov. Omenijo tudi, da so med epidemijo zaposlili več kot 50 sodelavcev (7,5 odstotka vseh zaposlenih).

Koronavirus. Slika je simbolična. (Foto: Pixabay)

Ne drži, da je bila “za vodenje epidemije v NLZOH strokovno in organizacijsko usposobljena le mednarodno ugledna virologinja”, saj imajo v NLZOH za vsako strokovno področje ustanovljene delovne skupine, tudi za področje molekularne mikrobiologije. Resnica je, da delovno skupino za molekularno mikrobiologijo vodi priznan zdravnik, specialist mikrobiolog, ki je doktoriral s področja molekularne mikrobiologije. V delovni skupini so predstavniki vseh laboratorijev, med njimi več doktorjev znanosti.

Ni res, da je predstojnica Centra za medicinsko mikrobiologijo sama “vodila epidemijo po direktoričinih navodilih skupaj z nekompetentnimi administratorji”, saj so aktivnosti, povezane z epidemijo, v NLZOH vodili v enaki sestavi kot pred epidemijo. Zaradi izjemnih okoliščin je mag. Tjaša Žohar Čretnik kot zdravnica, specialistka mikrobiologije, prevzela tudi del strokovnih nalog.

Ni res, da naj bi “zaradi prevelikih pritiskov na ljudi in zaradi premalo izobraževanja na ostalih lokacijah prihajalo do napak”, saj je direktorica NLZOH zaposlene redno obveščala o stanju in navodilih glede ukrepov ter sprostila vse omejitve glede zaposlovanja in nabave opreme. Resnica je, da je povečan obseg dela zagotovo zaposlenim predstavljal velik stres, a so svoje poslanstvo zdravstvenih delavcev v nacionalni ustanovi pri odzivanju na izredne dogodke sprejeli in svoje delo odlično opravljali, zato so trditve, da so delali strokovne napake, laži.

Vsi delavci usposobljeni za delo v nacionalnem laboratoriju
Ni res, da zaposleni v laboratorijih “niso vsi imeli molekularnih osnov, brez ustreznih strokovnih izobraževanj pa so bili prisiljeni v enormne količine vsakodnevne diagnostike”, saj za delo v laboratoriju vsakega novega sodelavca usposobimo. Resnica je, da se usposabljanja med drugim preverja na obsežnih zunanjih in notranjih presojah. Zato so take neutemeljene obtožbe tudi izrazito nekorektne do zunanjih neodvisnih organov, kakršna sta Slovenska akreditacija in Slovenski institut za kakovost in meroslovje.

Ni res, da je v verifikacijskem poročilu “nepravilno opredeljena tudi populacija brez simptomov, medtem ko simptomatska ni opredeljena po standardih, na katere so se sklicevali”, saj dr. Paragijeva v strokovni skupini za verifikacijo testa sploh ni sodelovala, zato ni imela dostopa do dokumentacije študije, kar tudi pomeni, da so njene ocene v celoti izmišljene.

Ni res, da bi dr. Paragijeva direktorici “v srednji fazi” poslala sporočilo, da “poročilo ne kaže, da so testi dovolj občutljivi, da niso bile izvedene ustrezne statistike in da je pomanjkanje strokovnosti v poročilu nesprejemljivo”, saj v času trajanja verifikacije zadevnih testov direktorica NLZOH od bivše zaposlene ni prejela niti enega sporočila, ki bi navajalo, da se dr. Paragijeva z verifikacijo ne strinja.

Direktor NIJZ Milan Krek  (Foto: STA)

Ni res, da t. i. slovaški test “ni bil najbolj primeren za sledenje angleški različici”, saj je imel t. i. slovaški test ustrezne oznake in je bil narejen tako, da je bilo mogoče zaupati, da bo z visoko verjetnostjo zaznal angleško različico. Resnica je, da so v NLZHO ta test uporabljali le do vzpostavitve sistema sekvenciranja in tako z njim pridobili dragocene podatke o prisotnosti različice, ki jih sicer ne bi imeli. So pa zaradi omejenih izkušenj pri delu s tem testom potrjevali tudi vse pozitivne rezultate s sekvenciranjem.

Ni res, da bi zaradi “izključne odločitve direktorice in ob nasprotovanju stroke” Ljubljana izgubila najbolj strokoven kemijski laboratorij v državi ali da bi “z reorganizacijo grozili” laboratoriju, ki ga je prej vodila dr. Paragi, saj reorganizacije izvajajo skladno s srednjeročnim razvojnim načrtom, ki ga potrdi svet zavoda. Resnica je, da so od nastanka NLZOH zaprli tri laboratorije, med njimi tudi kemijski laboratorij v Ljubljani, vse skladno z načrtom, ki je bil potrjen že v mandatu prejšnje direktorice in s katerim je bilo seznanjeno tudi Ministrstvo za zdravje.

Ni res, da direktorica NLZOH glede spremljanja SARS-Cov-2 v odpadnih vodah laboratorija, ki ga je vodila dr. Paragi, ni “ponovno dokazano spustila zraven”, saj je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) vzpostavil učinkovit in obsežen monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah. Resnica je, da čeprav je laboratorij NLZOH v Ljubljani virus v odpadnih vodah znal določiti, so kapacitete potrebovali predvsem za diagnostiko okužb pri ljudeh in zato bi bilo skrajno neodgovorno, da bi jih trošili za nekaj, kar so drugi že izvajali.

Glede očitka, da “NLZOH verjetno posluje z dobičkom v glavnem zaradi covida, drugače so bili vedno na meji”, pojasnjujejo, da je poslovanje NLZOH razvidno iz poročil, ki jih vsako leto potrjujeta tako svet zavoda kot ministrstvo za zdravje. Vse ustvarjene presežke vrnejo v osnovno dejavnost.

T. F.