Pred 26-imi leti je na 23. decembra v Sloveniji potekal plebiscit, na katerem se je skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno državo. Na ta dogodek se je v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja spomnil tudi nadškof, metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. Stanislav Zore. Mašno slovesnost je namenil tudi bližajočemu se dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra.
S svojo prisotnostjo so našo domovino počastili mnogi predstavniki pomladnih strank, med njimi tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je prišel v spremstvu soproge Urške Bačovnik Janša. Prisotni so bili tudi poslanci in poslanke v Evropskem parlamentu Patricija Šulin, Romana Tomc, Milan Zver s soprogo Andrejo Valič Zver in Lojze Peterle ter poslanci in poslanke Državnega zbora Republike Slovenije Žan Mahnič, Alenka Jeraj, Branko Grims, Ljudmila Novak, Matej Tonin, opazili pa smo tudi Lovra Šturma in Ivana Omana.
Nadškof je izrekel dobrodošlico tudi predsedniku Vlade Miru Cerarju, predsedniku Državnega zbora Milanu Brglezu, načelniku Generalštaba Andreju Ostermanu in tudi drugim predstavnikom verskih skupnosti.
Zore je poudaril, da smo žrtve spominov, a žal naš spomin ne seže dlje od zadnje plače. Če bi bil naš spomin boljši, bi bilo po njegovem tudi naše nezadovoljstvo manjše, predvsem pa ne bi nasedali nostalgikom, ki imajo pri hvalospevih o preteklosti svoje račune.
Kaj je domovina?
Zore se sprašuje, ali gre le za geografski prostor. Samostojna domovina potrebuje meje, a pravi, da to niso točke zapiranja, samozadostnosti ali strahu pred drugimi, ampak so prostor stika oziroma srečanja. Meja nam namreč podari soseda in z njim tudi izziv sosedskih odnosov, saj je dober sosed boljši od vsega sorodstva.
Opozoril je na sporno uničevanje arhivov
“Domovina potrebuje tudi arhive, ki so njen zgodovinski spomin in ta spomin moramo čuvati,” je poudaril. Preteklosti se namreč ne smemo bati in ne zanikati ali jo celo uničevati, če hočemo razumeti sedanji trenutek.
Najprej smo domovina ljudje, ki v slovenskih vaseh in mestih gradimo svoje domove
Nadaljeval je, da moramo domovino in njeno dediščino ohranjati. Samostojnost naše domovine je bila namreč težko prigarana in težko jo bo tudi obdržati. Delati moramo torej za skupno dobro, a to si vsakdo razlaga nekoliko po svoje. To namreč ne pomeni le dobro posameznikove družine ali politične stranke oziroma interesne skupine, ki ji pripadamo. Zore izpostavlja, da se bomo morali odpovedati sebičnosti in želji po moči, le tako bomo delali za dostojanstvo vsakega človeka znotraj domovine in zunaj nje.
Skrbi ga za mlade
Zaskrbljujoče je dejstvo, da se toliko mladih preseli v tujino, ker v Sloveniji ne vidijo priložnosti za prihodnost. Spomnil je, da smo nekaj takega že doživljali v preteklosti, a ni nobene potrebe, da se to ponavlja. Problem je tudi nizka rodnost, zato je apeliral tudi na politične predstavnike, da je treba podpreti družino, ki je edino zagotovilo narodove in družbene prihodnosti.
Zaključil je z mislijo, da nas čas priganja in da si moramo začeti postavljati prava vprašanja, da začnemo iskati prave odgovore za sedanjo in jutrišnjo samostojnost naše države.