Nadškof Zore o tistih, ki zanikajo zločine in uničujejo arhive: “Arhive je mogoče uničiti, spomin pa je mnogo bolj trdoživ.”

Foto: sds.si

Letos že deseto leto zapored obeležujemo Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 razglasil Evropski parlament. Za ta dan je določil 23. avgust, po Ljubljani pa so različni dogodki v spomin na žrtve potekali že v torek, 21. avgusta.

Poleg odprtja razstave »Skozi čas preizkušenj« in polaganja cvetja je v ljubljanski stolnici potekala tudi sveta maša v spomin žrtvam, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Maše so se udeležili tudi poslanka SDS Eva Irgl, evropska poslanca Patricija Šulin in dr. Milan Zver v družbi direktorice Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreje Valič Zver.

maša za žrtve

Msgr. Stanislav Zore je v svojem nagovoru pozdravil vse prisotne in poudaril, da je namen svete maše poklon vsem žrtvam in izoblikovanje pravega odnosa do totalitarnih in avtoritarnih režimov, katerih ideje so v preveliki meri prisotne vse do danes. Opomnil je, kako pomembno simbolno vrednost ima spominjanje na preminule: “Glas dajete vsem, ki so jih želeli utišati, ker so zavračali laž ateistične ideologije.” Opozoril je, da z izključevanjem Boga iz človeškega življenja svet postane premajhen za vse ljudi, kar privede do množičnih pobijanj, kakršna so se dogajala prav v totalitarnih sistemih: “Kako je mogoče, da ljudje tako do konca pozabijo biti človeški, da so sposobni ubijati zaradi ubijanja?” Zore je opomnil na nevarno moč in privlačnost, ki jo ima položaj oblasti. Ta omogoča popoln nadzor, ukazovanje in brezpogojno poslušnost podrejenih v hierarhiji, hkrati pa lahko privede prav do grozodejstev, ki smo jim bili priča v preteklosti. Te primerja z zgodbo iz Svetega pisma o Kajnu in Abelu, v kateri Kajn brata ni samo ubil, ampak ga je zaradi svoje moči tudi mučil: “Zakaj človeštvo dovoli, da Kajn lahko pride do tako neomejenega nadzora nad vsem in jemlje, kar ni njegovo, najprej imetje in potem tudi življenje.” Zore spomni tudi na Aleksandra Solženicina, ruskega pisatelja, ki sta mu nacizem in komunizem uničila življenje, kljub vsemu pa ni preklel Boga in dovolil, da bi se njegov razum usmeril v maščevanje, s čimer bi postal enak svojim sovražnikom. Ko je Solženicin razmišljal o sokrivdi v totalitarnem režimu, je ugotovil, da je tudi sam kot mladenič brezpogojno podpiral komunistično partijo in ravnal proti svoji vesti. Zato Zore poziva, da se vprašamo tudi sami, “če naše ravnanje kakorkoli vpliva, da se na svetu uveljavljajo ljudje, dejanja in razmere, ki težijo k totalitarizmu”.

Zore je na koncu še dodal, da je tako komunizmu, nacizmu in fašizmu skupno prikrivanje dejanj in grehov. Odgovorni so zanikali svoje zločine in zažigali arhive, toda: “Arhive je mogoče uničiti, spomin pa je mnogo bolj trdoživ.” Zato je pomembno, da si prizadevamo najti resnico, ki nas bo osvobodila.

Galerijo z dogodka poglejte TUKAJ

J. G.