Medtem ko naslovnice svetovnih medijev polni zgodba o goljufu Classu Relotiusu, ki si je pri pisanju za nemški Spiegel dobesedno izmišljeval zgodbe, po drugi strani pa je bil s strani dominantnih medijev, kot je CNN, celo nagrajen s prestižnimi nagradami, imamo polno primerov nagrajevanja spornega novinarstva tudi v Sloveniji. Eugenija Carl, Slavko Bobovnik, Erik Valenčič in Primož Cirman so le nekateri izmed takšnih primerov, ki jim je režimsko Društvo novinarjev Slovenije podelilo svoje ničvredne nagrade čuvaj/watchdog!
V preteklih dneh je naslovnice svetovnih medijev polnila zgodba o nagrajenem nemškem novinarju Classu Relotiusu, ki je bil obtožen, da si je novice enostavno izmišljeval. Der Spiegel, kjer je lažni novinar delal, je po poročanju USA Today objavil obsežno poročilo, iz katerega izhaja, da je bilo v interni preiskavi tega vodilnega nemškega medija odkrito, da je veliko člankov, ki jih je napisal, temeljilo kar na intervjujih, ki jih nikoli ni opravil, ali pa celo na izmišljenih podatkih. Takšnih je bilo kar 14 člankov, med njimi tudi članki, v katerih je Relotius trdil, da se je prostovoljno udeležil usmrtitve enega od na smrt obsojenih zapornikov v Texasu, da je po telefonu opravil pogovor s starši igralca ameriškega nogometa Colina Kaepernicka ali pa, da je opravil intervjuje s pripadniki prostovoljne obmejne milice v Arizoni. To razkritje velja za najnižjo točko v 70 letih Spieglovega delovanja, 33-letni goljuf pa se je mediju sprva pridružil kot neodvisni novinar. Tudi drugi dominantni mediji so ga imeli v čislih, CNN ga je na primer razglasil za novinarja leta 2014.
Režimsko Društvo novinarjev Slovenije najbolj zvestim podeljuje nagrade čuvaj/watchdog
Tudi v Sloveniji so pogosto nagrajeni režimski novinarji, ki v javnosti ne slovijo ravno po svoji resnicoljubnosti in nepristranskosti, so pa toliko bolj zagnani pri medijski obrambi režima globoke države in pri s tem povezanim napadanju opozicije, še posebej največje opozicijske stranke, Slovenske demokratske stranke. Nagrado režimskega Društva novinarjev Slovenije čuvaj/watchdog so tako že prejela nekatera najbolj zloglasna imena slovenskega režimskega poročanja: Eugenija Carl, Primož Cirman, Slavko Bobovnik in celo podpornik terorističnega Hamasa Erik Valenčič! Medtem ko takšnih novinarjev nihče po svetu sploh ne bi jemal resno in bi kvečjemu pisali kakšen obskuren blog, pa so za svojo obrambo režima v Sloveniji nagrajeni s strani globoke države z dobro plačanimi službami: Carlova in Bobovnik tako delujeta v okviru RTV Slovenija, ki smo jo s plačevanjem prisilnega prispevka dolžni financirati vsi slovenski uporabniki elektrike, Cirman deluje na Siolu, ki je v delni lasti državnega Telekoma Slovenije, edino Valenčič je s svojim delovanjem presegel meje dobrega okusa do te mere, da mu je globoka država na RTV pokazala vrata!
Da je DNS prav zares režimsko društvo, dokazuje tudi njihovo nedavno pozdravljanje poziva premierja Marjana Šarca podjetjem v državni lasti, da naj prenehajo oglaševati v medijih, ki kritično poročamo do vlade. S tem so se jasno postavili na stran nasprotnikov svobode govora in v bran tistih, ki želijo utišati vse drugače misleče – predvsem nasprotnike režima! Društvo sicer vodi levičarska predsednica Petra Lesjak Tušek, ki tudi sama dela za režimsko trobilo Večer, ki je v lasti rdečega tajkuna Hakla, izhaja pa tudi iz politično privilegirane družine, je namreč hčerka županje občine Črna na Koroškem!
Cirman in Valenčič bolj kot novinarja profesionalna levičarja v službi globoke države
Skrajni levičar Cirman je nedavno skupaj s kolegico Vesno Vuković vzbudil pozornost z napadi na Generacijo identitete Slovenije, ki je strogo obsodila in zavrnila vse lažne navedbe v članku z naslovom “Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon”. Kot so takrat povedali, je v članku poplava netočnih informacij, slovničnih nesmislov, popolnih izmišljotin, neposrednih laži in manipulativnega besedičenja. Zavajanja politično motiviranih medijev so v slovenskem identitarnem gibanju sicer že dolgo vajeni, “a tokrat ni govora le o neobjektivnosti, izkrivljanju dejstev in operiranju z napačnimi informacijami, ampak gre ob tem tudi za posluževanje direktnih laži glede našega gibanja,” so zapisali na svoji Facebook strani.
Avtorja sta se v članku naslanjala celo na citate sociologa Dejana Turka, ki, če njegove izjave niso izvzete iz konteksta, navede vrsto laži in obtožb na račun identitarnega gibanja. “Gospod Dejan Turk si lasti pravico, da naše izrazoslovje prevede v ‘islamofobna, ksenofobna in homofobna’ prepričanja. Veliko omenjanja fobij in izmišljenih izrazov, v brezupni želji po nadomestitvi drastičnega pomanjkanja argumentov.” Prav ta novinarja pa sta nedavno ostro napadla tudi političnega analitika, ekonomista in publicista mag. Bernarda Brščiča in izpostavila, da bo moral na zagovor k svojemu delodajalcu, državnemu Elesu, zaradi svojih domnevno spornih izjav.
Another evidence of a possible terrorist threat: Erik Valenčič celebrates with the flag of #Hamas. @IsraelMFA @FBI pic.twitter.com/7PA4wpYLu6
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 29, 2015
Da gre še nižje, pa priča primer Valenčiča, ki je že znan po tem, kako mu je propadla novinarska kariera, potem ko so ga 1. septembra 2015 odslovili s TV Slovenija, kjer je na stroške plačnikov RTV-prispevka, ki smo ga prisiljeni plačevati vsi uporabniki elektrike, poskušal prati možgane gledalcem z izrojeno levičarsko multikulti ideologijo. To pa je počel namerno, na vratih svoje pisarne na RTV je imel nalepljen list z besedami novinarja Chrisa Hedgesa, ki pravi, da je objektivnost ubila novinarstvo. “Nikoli nisem želel biti objektiven,” je zapisal v svoji knjigi World as it is.
Napadalnost Carlove in ekonomsko nepismenost Bobovnika smo prisiljeni financirati s prispevkom!
Carlova z režimske RTV Slovenija, znana tudi kot mudžahedinka, pogosto razburja, junija je na primer burila duhove v slovenski javnosti, ko je kritizirala svojega lastnega delodajalca, ker vodstvo ni stopilo v bran novinarki, ampak je obsodilo njeno ravnanje na družabnem omrežju zaradi nerazumnega povezovanja plakatov z nacistično vsebino s stranko SDS. Ta je na svojem Facebook profilu takrat objavila daljši sestavek, v katerem je zapisala, “da sem upala, da se bom zbudila iz najbolj morastih sanj”. Odziv vodstva je označila za sramoten in nedojemljiv za nacionalno hišo. Po njenem mnenju bi RTV Slovenija morala stopiti v bran novinarki, čeprav je slednja na spletu neposredno izražala svojo nestrpnost do največje slovenske stranke in s tem povsem porušila svojo podobo “nevtralne novinarke”.
Da Bobovnik nima pojma o političnem sistemu, je bilo jasno nedavno, ko je v oddaji Pogovor z opozicijo gostil kar vodjo nadkoalicijske skrajne Levice Luko Mesca, ki je na dolgo in široko zavajal z ekonomskim poneumljanjem gledalcev in širjenjem naravnost bebavih idej. Bobovnik ga je le nekritično gledal – ni znano, ali je bil enostavno tako osupel zaradi Meščeve ekonomske nepismenosti, ali ga je po tiho podpiral, ali pa enostavno ni premogel znanja, da bi ga kritično soočil z dejstvi. Ko je Mescu zmanjkalo idej za ekonomsko poneumljanje gledalcev, pa je nadaljeval s provokacijami. Ko je tudi Bobovnik ugotovil, da očitno Mesec namerno zavaja in naklada same neumnosti, je, namesto da bi mu postavil kakšno kritično vprašanje na to temo, preusmeril pozornost na njegov nedaven izpad, ko je ekonomista, političnega analitika in publicista mag. Bernarda Brščiča kar javno, v parlamentu, označil za fašista, in s tem dal Mescu še eno priložnost, da oblati svojega ideološkega nasprotnika.
J. Ž.