fbpx

Naj Slovenci vedo, kako dobro/slabo delajo evropski poslanci: SDS predlaga sklic seje o njihovih rezultatih

Foto: SDS

Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za zadeve Evropske unije naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali poročilo o dejavnostih slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu. Kot poudarjajo, je delo poslancev merljivo in se ga da dokazati s konkretnimi rezultati.

Čeprav Evropski parlament odloča o številnih ukrepih, ki posredno in neposredno vplivajo na življenje državljanov Evropske unije in Slovenije, iz poročanja medijev ne moremo dobiti celovitega vpogleda v obseg in kvaliteto opravljenega dela slovenskih poslank in poslancev. Med pristojnosti Odbora za zadeve Evropske unije spada tudi obravnavanje dejavnosti predstavnikov Republike Slovenije, zato predlagatelji sklica nujne seje ocenjujemo, da je ob izteku mandata pravi čas, da slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu, torej dr. Milan Zver, Tanja Fajon, Lojze Peterle, Ivo Vajgl, Romana Tomc, dr. Igor Šoltes, Franc Bogovič in Patricija Šulin, pred člani odbora in slovensko javnostjo na kratko predstavijo svoje delo, stališča do aktualnih vprašanj in omogočijo celovito razpravo. Slovenski predstavniki v iztekajočem se mandatu delujejo v številnih delovnih telesih Evropskega parlamenta.

V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da bi poslanke in poslanci lahko spregovorili tudi o več ključnih temah, ki so zaznamovale minuli mandat in s katerimi se bo Evropska unija zagotovo ukvarjala tudi v prihodnje. Ena takih ključnih tem je varnostna situacija v Evropi. Tudi evropska kohezijska sredstva so praktično edina razvojna sredstva za Slovenijo. V programskem obdobju 2014–2020 je Sloveniji na voljo več kot 3 milijarde evrov, toda v resnici je bilo do konca januarja 2019 počrpanih zgolj 17 odstotkov.

Kdo je pripeljal največ denarja in rešil največ problemov?
Velika težava je po njihovem tudi odsotnost dolgoročne strateške usmeritve črpanja evropskih sredstev in usmerjenost k razdrobljenim projektom. Poslanci v Evropskem parlamentu imajo vpogled v uspešnost in strategije drugih držav, zato lahko s svetovanjem pri pripravi strategije in usmeritev bistveno pripomorejo k uspešnosti črpanja sredstev domače države, s svojim aktivnim pristopom pa lahko zagotovijo pomembna dodatna sredstva v okviru posebnih projektov, kot sta bila v iztekajočem se mandatu Erasmus+ in Pobuda za zaposlovanje mladih. Omeniti velja tudi pripravo poročila, s katerim je Slovenija leta 2015 dobila 18,4 milijona evrov za odpravo škode, ki jo je povzročil žled.

V javnosti velikokrat slišimo, da majhne države nimajo možnosti vpliva na delovanje evropske politike, toda na primeru predlaganega znižanja otroških dodatkov za tuje delavce s strani Avstrije se je izkazalo, da lahko tudi majhne države z aktivnim pristopom uspešno uveljavljajo svoje interese v Evropski uniji. Aktualni petletni mandat evropskih poslancev je seveda zaznamoval tudi Brexit, pa  tudi drugo dogajanje v naši soseščini, kot na primer arbitražna razsodba, ki je po eni strani neugodna za Slovenijo, po drugi pa je ne upošteva Republika Hrvaška, neprimerne izjave predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija v Bazovici, pritiski na delovanje pravne države na Madžarskem. Tudi v teh primerih vpliv slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu ni zanemarljiv.

Večina lestvic je manipulativnih, največ bodo povedala poročila
Aktivnost poslancev v Evropskem parlamentu merijo razne lestvice, ki to počnejo bolj ali manj kredibilno in z lastno agendo. Lestvica Mepranking.eu je v zadnjem času dvakrat spremenila metodologijo vrednotenja dela poslancev, rezultati pa so v obeh primerih povsem neprimerljivi. A statistika je zgolj statistika in o vsebini ter dejanski teži aktivnosti naših predstavnikov v Evropskem parlamentu pove bolj malo. Zato predlagatelji nujne seje Odbora za zadeve Evropske unije predlagajo, da se odbor na seji seznani s poročili slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu in o predstavitvah opravi razpravo.

C. Š.