Datum 23. december ima za vse nas dvojni pomen. Na ta dan je leta 1990 potekal plebiscit, na katerem so se prebivalci Slovenije večinsko izrekli za lastno državo. Na isti dan je leto pozneje sledil še en zgodovinski dogodek v procesu osamosvojitve naše države, hkrati pa tudi njegovo sklepno dejanje: Ustavno sodišče je 23. december razglasilo za dan ustavnosti. Tako je sprejem prve slovenske Ustave prinesel tudi pravno osamosvojitev države. Na ta dan obeležujemo dan ustavnosti.
Takratna skupščina RS je namreč leta 1991 sprejela in razglasila Ustavo, s katero je Slovenija postavila temelje demokratičnemu sistemu kot novemu pravnemu sistemu. S sprejemom prve slovenske Ustave je Slovenija zasnovana na načelih pravne in socialne države ter načelih spoštovanja človekovih pravic, ki jih zagotavlja Ustava kot temelj svobode, pravičnosti in miru v državi, ki se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. V Ustavi je tudi zapisano, da Slovenija kot demokratična republika temelji na parlamentarni obliki državne oblasti, ki se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Nad skladnostjo zakonov in drugih predpisov z Ustavo pa bdi Ustavno sodišče.
Nastajanje Ustave sega v obdobje demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, in sicer je pričela nastajati že od leta 1987 dalje. Slovenska Ustava je edinstvena v tem pogledu, da so jo Slovenci kot popolnoma novo besedilo uspeli sprejeti leta 1991, marsikatere druge nove demokracije pa so še dolgo časa vztrajale pri dopolnjevanju stare ustave. Dan ustavnosti tako praznujemo od leta 1997.
Osnutek Ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. Poleg njega so bili v njej še Tone Jerovšek, Tine Hribar, Franci Grad, Matevž Krivic, Ivo Perenič, tajnik Miro Cerar mlajši in Lojze Ude, ki pa po Jerovškovih navedbah pri delu ni sodeloval, saj je že prvi dan po prihodu zbolel. Čeprav Ustava predstavlja najvišji splošni pravni akt v državi, pa po 25. letih obstajajo vedno glasnejše težnje po nekaterih spremembah.
Ustava je bila do sedaj spremenjena desetkrat
Od sprejetja do danes je bila Ustava spremenjena desetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Prvi večji popravek se je zgodil leta 1997, ko smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim se je Slovenija obvezala, da bo tujcem omogočila lastništvo slovenskih nepremičnin, s čimer smo si zagotovili podpis pristopne pogodbe k EU.
Z drugim večjim popravkom, sprejetim leta 2000, smo v Ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem/sorazmernem volilnem sistemu, kljub temu da je Ustavno sodišče odločilo, da je na referendumu leta 1996 zmagal večinski volilni sistem, ki bi ga moral Državni zbor uzakoniti. Oblikovala se je ustavna večina s pomočjo takratne SLS, ki je, da bi se izognili uzakonitvi večinskega volilnega sistema, spremenila Ustavo in vanjo vpisala proporcionalni volilni sistem. To je bila v bistvu zloraba volje ljudstva, katere posledice čutimo še danes.
Tretji večji popravek je bil izveden leta 2003, ko smo vnesli spremembe za vstop v EU in Nato. S popravkom je bila omogočena pravna podlaga za prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti. Naslednje spremembe so sledile leta 2004, ko je bilo določeno, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe. Ravno tako so dopolnili Ustavo za ženske kvote, dodali pravico do pokojnine in opredelili položaj invalidov.
Naslednji večji popravek se je zgodil leta 2006, ko je DZ s spremembo zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin. A teh Slovenija vse do danes še ni dobila, saj ni sprejela izvedbenega zakona. Med zadnjima dvema pomembnejšima spremembama pa sta bili: sprejetje fiskalnega pravila v Ustavo, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki države (razen v izjemnih okoliščinah) srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Glede referenduma je bil v Ustavo zapisan 20-odstotni kvorum, kar je otežilo uspeh referenduma. Poslancem pa so se omejile možnosti za zahtevo po referendumu. Predlagane spremembe pomenijo, da ima 40.000 volivcev še vedno možnost zahtevati referendum, vendar je nujno, da najmanj petina vseh volivcev odda svoj glas. Nazadnje pa so poslanci sedanjega sklica DZ v Ustavo vnesli pravico do vode, kar mnogi označujejo zgolj za populistično potezo, saj je bila voda že pred tem zaščitena kot naravno bogastvo.
Za varovanje ustavnih pravic uspešno skrbi Ustavno sodišče
Pomembno vlogo pri zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti pravnega reda ter varstvu človekovih pravic ima tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki se je skozi celotno tranzicijsko obdobje uspešno upiralo vsem političnim pritiskom. Predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak je ob dnevu ustavnosti dejal, “da je imelo ustavno sodišče v sicer dokaj kratki ustavni zgodovini dovolj poguma, da je brez oklevanja razveljavilo posamezne odločitve ali predpise ali pa vsaj ugotovilo njihovo neustavnost, čeprav je bilo to v očitnem nasprotju s pričakovanji vlade, državnozborske večine ali večinske javnosti.”
Dejanski razkorak med Ustavo in realnostjo še vedno znaten
Seveda pa sama Ustava ne zagotavlja dejanske vladavine prava in pravne države, kot so si jo zamislili avtorji Ustave leta 1991. Zaradi varovalke v zakonu o ustavnem sodišču številne zadeve ne pridejo do obravnave na Ustavnem sodišču. V vsakodnevnem življenju pa dnevno prihaja do primerov kršenja človekovih pravic s strani državnih organov in organov lokalnih oblasti, rednih sodišč in drugih, ki ne spoštujejo in udejanjajo temeljnih svoboščin, ki so zapisane v slovenski Ustavi. Prava demokracija je tako zgolj privid, ki brez spoštovanja vseh temeljnih ustavnih načel postane le formalen zapis brez prave vsebinske vrednosti.
Miha Pirih