fbpx

“Napredna” Slovenija: Tokrat je potrebno zagotoviti “pozitivno delovno okolje” za transspolnike

(Foto: epa)

Na spletni strani Legebitre so objavili nove “smernice za vzpostavljanje pozitivnega delovnega okolja za transspolne osebe”, ki jih je v sklopu predmeta organizacijska psihologija na filozofski fakulteti v Ljubljani pripravila študentka.

Pri Legebitri ponovno dokazujejo, da norost ne pozna meja. Na svoji spletni strani so tako objavili “smernice za vzpostavljanje pozitivnega delovnega okolja za transspolne osebe”, ki jih je v okviru predmeta organizacijska psihologija pripravila študentka ljubljanske filozofske fakultete Alja Kapinič.

To samo po sebi pove dovolj o stanju ljubljanske filozofske fakultete, ki je lansko leto sprejela sklep, da se mora študente v vseh pravnih dokumentih naslavljati kot študentke v obdobju naslednjih dveh let. S tem naj bi se bojda oddolžili za pravilno rabo slovenščine do leta 2018.

Samo v slovnici obstajajo trije spoli
“Večina ljudi verjame, da dobro ve, kaj je spol, vendar se ne zaveda, da je spol odvisen od številnih dejavnikov,” so zapisali pri Legebitri. Biološki spol je že od pamtiveka zelo preprosta stvar. Imamo moške in imamo ženske. Vsake toliko pride do nesrečne mutacije in se rodi še hermafrodit, ki ima lahko tako moška kot ženska spolovila. To samo po sebi še ne konstituira pogojev za nov spol.

Članek na MMC, na sliki Anja Koletnik in Evan Grm. (printscreen)

Če pogledamo, kaj vse pa je tako imenovani “družbeni spol”, ki “ni dodeljen ob rojstvu”, lahko hitro pridemo do ugotovitve, da gre za posameznike, ki veliko bolj kot validacijo družbe potrebujejo psihiatrično pomoč. Moški, ki se prepričujejo, da so ženske, ženske, ki se prepričujejo, da so moški, osebe, ki so prepričane, da so raznorazne živali, ujete v človeško telo, posamezniki, ki pravijo, da so brez spola, in posamezniki, ki vztrajajo, da so obeh spolov hkrati.

Vse naštete kategorije so zgolj pokušina. V New Yorku na primer ni dovoljeno diskriminirati 30 različnih spolov. Na Facebooku lahko posameznik izbira med 70 različnimi “spolnimi identitetami”. Hitro lahko pridemo do zaključka, da sploh ne gre za spol, vsaj ne za spol, kot ga doživljamo, temveč je to zgolj še ena kategorija, ki so jo v svoji gonji po radikalnem individualizmu uspeli postaviti pod vprašaj.

Legebitra zahteva, da se delovno mesto prilagodi transspolnikom
“Ljudje moramo v določenem obdobju življenja hoditi v službo, zato se lahko pojavi vprašanje, kako na delovnem mestu vključevati osebe vseh spolov.” Prvič, spola sta zgolj dva, ne glede na to, koliko se v Legebitri in podobnih organizacijah s tem ne strinjajo, realnosti ne morejo spremeniti. Drugič, če so ženske včasih ostajale doma in moški hodili v službo, to danes ni več mogoče. Z eno povprečno plačo ni možno preživljati družine.

V dvostranski zloženki so pri Legebitri predstavili načine, na katere bi se morali ljudje prilagajati norosti svojih domnevno transspolnih sodelavcev. “Tukaj so zbrane informacije, kako ravnati odprto, korektno in spoštljivo do transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb,” so zapisali.

(printscreen: Oblačnik pdf)

Ne smete predvidevati spola transspolne osebe na podlagi njenega videza, morate jo naslavljati z ustreznimi zaimki, morate se bolj izobraziti o transspolnosti, prilagoditi dokumente na delovnem mestu, da bodo vključevali “vse spole”, omogočiti dostop do spolno nevtralnih toalet, se pogovarjati in “zaustavljati nasilje”.

Zahteve so ravno toliko smešne, kolikor so žalostne. Kar Legebitra zahteva od delodajalca, je, da najprej sprejme v službo moteno osebo in potem njej na ljubo prilagodi celotno delovno okolje. Zahtevajo spremembe v interakciji, zahtevajo dostop do ženskih stranišč za moške, ki si domišljajo, da so ženske. Kaj pa pravice preostalih žensk na delovnem mestu, da se počutijo varne na delovnem mestu? Tega Legebitre očitno ne zanima, navadne ženske, tako kot navadni moški, so v njihovi sprevrženi sliki sveta privilegiran razred.

Ivan Šokić