fbpx

Nemčija uvaja dodatni davek na plin, Nemci se medtem prhajo s hladno vodo

Bundestag (foto: Pixabay)

Nemčija bo z oktobrom uvedla že napovedani dodatni davek na porabo plina, so v ponedeljek sporočili iz krovne organizacije Trading Hub Europe, odgovorne za nemški plinski trg.

Davek v višini 2,4 centa na kilovatno uro (kWh) naj bi pomagal uvoznikom plina, ki se soočajo z višjimi stroški, saj Rusija postopoma zapira plinsko pipo. Prek plinovoda Severni tok 1 Nemčija zdaj prejme le 20 % največje količine plina, projekt Severni tok 2 pa je bil po invaziji Rusije na Ukrajino najprej suspendiran, zdaj pa je videti, da je tudi trajno ustavljen.

Preberite še:[Vseslovenska akcija] Pod svobodnjaki še elektrika v nebo! Položnice pošljite Golobu, ki se mu obeta skoraj dvomilijonska nagrada!

Projekt Severni tok 2 je bil po ruski invaziji na Ukrajino trajno ustavljen. (Foto: epa)

Za štiričlansko gospodinjstvo bi davek znašal do 480 evrov na leto – brez DDV. Nemška vlada je medtem napovedala tudi nove ukrepe pomoči, da bi že razbremenila pritisk na potrošnike.

“1. oktobra, ko bo davek začel veljati, bodo na voljo tudi nadaljnji ukrepi pomoči za državljane,” je po poročanju lokalnih medijev dejala tiskovna predstavnica vlade Christiane Hoffmann.

Oprostitev DDV?

Ali treba plačevati tudi DDV, še ni jasno: nemška vlada je Evropsko unijo zaprosila za oprostitev plačila DDV, da bi zmanjšala obremenitev potrošnikov. Vendar pa je tiskovni predstavnik ministrstva za finance v Berlinu za nemški časnik der Tagesshau povedal, da odgovora še niso prejeli.

Hladne prhe, neogrevana stanovanja

Hannover je eno prvih mest v Nemčiji, ki je zaradi ruske plinske krize sprejelo ukrepe za varčevanje z energijo. Odslej se bo mogoče v vladnih stavbah, bazenih in športnih centrih oprhati le s hladno vodo, so poročali nemški mediji.

Zaradi varčevanja z energijo ugasnejo tudi mestne  fontane. Velike zgradbe, kot so mestna hiša in muzeji, ponoči niso več osvetljene. Ogrevanje v javnih objektih je omejeno na 20 stopinj.

Po besedah župana Belita Onaya je cilj ukrepov zmanjšati porabo energije v mestu za 15 odstotkov.

Osvetlitev mestne hiše v Hannovru je preteklost. (Foto: Wikipedia)

Največja energetska kriza doslej

Nemčija se sooča z “največjo energetsko krizo doslej”, je dejal nemški minister za gospodarstvo in podnebje Robert Habeck.

Povedal je, da krizo povzroča prevelika odvisnost Nemčije od Rusije pri oskrbi z energijo, ki se je v zadnjih desetletjih povečala. S tem je posredno priznal, da je bila energetska politika Angele Merkel, ki se je vedno bolj zanašala na plin iz avtokratske Rusije, napaka.

“V nekaj mesecih in le nekaj letih bomo zagotovili, da bomo zmanjšali to odvisnost,” je dejal in omenil naložbe v vodik, v čemer vidi “prihodnost”.

Vendar pa vodik še ne bo rešitev za prihajajočo zimo, je poudaril Habeck in nemška gospodinjstva opozoril, da bodo morala v prihodnjih mesecih za plin plačati nekaj sto evrov več kot običajno.

Nemški gospodarski minister Robert Habeck (levo) je priznal, da so bile pretekle energetske politike napaka. (Foto: epa)

Nemčija sicer še vedno trmasto vztraja na zaprtju še zadnjih jedrskih elektrarn, ki poleg hidroelektrarn predstavljajo edini vir čiste energije. Jedrske elektrarne sicer pridelajo le 6-odstotkov elektrike, ki jo država potrebuje, kar je predvsem posledica protijedrske gonje stranke Zelenih, ki je zdaj v koaliciji. Pred leti je jedrska energija predstavljala četrtino pridelane električne energije.

Andrej Žitnik