V času prejšnje vlade smo lahko poslušali, kako naj bi se zganjal hud teror nad ljudstvom. Danes pa naj bi bilo povsem drugače, ko so na oblasti svobodnjaki. Vsi namreč svobodno plešejo in se ne počutijo omejeni. Tako vsaj pravijo. A več kot očitno je, da gre zgolj za metanje peska v oči. O tem nedvomno priča dogajanje ta konec tedna, ko se je na ulicah prestolnice očitno odvijal pravcati policijski teror nad mladoletniki.
V soboto okoli 20. ure so policisti na Cankarjevi sodeč po navedbah Žige Novaka na družabnem omrežju Facebook napadli mladoletne fante in jim povzročili zelo hude telesne poškodbe. “Začelo se je tako, da je nekaj mladoletnih fantov vrglo pirotehnično sredstvo, nato pa so fantje s pirotehniko pobegnili. Za tem je prišla velika policijska okrepitev, zato se je velika množica mladine od strahu zapodila v McDonald’s. Zaradi jeze in nevšečnosti so policaji začeli uporabljati silo nad mladoletniki, starimi od 14 do 18 let, pri tem pa so uporabili tudi prisilno sredstvo (pendrek)”, je mogoče prebrati.
Policisti naj bi tekom izživljanja nad mladoletniki izrekala naslednje neprimerne besede: “je*emo vam mater!; “udrite po njima, ko jim je*be mater”; “udri majmuna”; “a hočte, da vs še pre*ukamo”. Novak, ki je o sobotnem dogajanju spregovoril na Facebooku, je ob tem izrazil kritiko zoper delo policije. Meni namreč, da bi ti morali takšne stvari reševati mirno, saj so oni tisti, na katere se ljudje obračajo tudi v primeru težkih situacij. Ob svojem zapisu je svoje sledilce poprosil, naj omenjeno novico razširijo naokrog.
Če bi se takšen zapis razširil v času, ko je bila na oblasti desnosredinska vlada, bi vse skupaj zavreščalo. Oglasili bi se namreč ogorčeni “neodvisni” nevladniki, to bi se znašlo v “prime timu” osrednjih medijev, vse skupaj pa bi najostreje obsodil levi politični pol. Vse to seveda, ker bi se na ta način metalo temno senco nad političnimi nasprotniki. Če pa se kaj takega dogodi v času, ko je na oblasti Svoboda, se to zamolči, čeprav je bilo policijsko nasilje tisto, ki se je Janševi vladi očitalo. Toliko o enakih vatlih.
Na tem mestu je treba opozoriti na pomembno razliko. Ko je politični kolesariat protestiral proti tako imenovani “represiji” tedanje oblasti, so bili med protestniki v glavnem nevladniki in predstavniki meščanske elite. Najverjetneje se še dobro spomnite Jaše Jenulla, ki je bil večino časa v ospredju samih protivladnih protestov. Jenull je že na samem začetku skušal igrati na žogo, da policiste prikaže kot nasilneže v službi obstoječe oblasti. Nato je z različni akcijami, kot je preskakovanje ograje navkljub drugačnim večkratnim navodilom policije, doživel aretacijo. Z javkanjem v smislu “av, av av” je poskušal pri svojih sledilcih in gledalcih osrednjih medijev, ki so o protestih zvesto poročali, ustvariti občutek, da je nekakšna žrtev policijskega nasilja. To seveda nikoli ni bil, čeprav je deloval samovoljno in v času, ko protestiranje ni bilo dovoljeno. Jenull je le sin vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla. V sobotnem primeru pa gre za mladoletnike, ki nimajo vplivnih očkov, mamic, tet, stricev ali starih staršev.
Različnim ventilom v družbi smo priča, čeprav pravijo, da naj bi bili enaki po najvišjem zakonu v državi, Ustavi RS. A praksa je drugačna. To lahko vidimo tudi v nedavnih primerih ravnanja ob nasilju pri Niki Kovač in poslancu stranke SDS Branku Grimsu. V primeru Kovačeve so namreč osrednji mediji poročali kot o dejstvu, pri poslancu Grimsa pa je bilo vse skupaj povsem drugače. Nemudoma so namreč zasejali kanček dvoma, ko so poročali v smislu “poslanec Grims pravi”. Čeprav je potrebno vsakršno nasilje obsoditi ne glede na to, nad kom se izvaja, tega vladajoči skupaj z mediji in nevladniki niso bili sposobni izvesti. Tako postajamo družba prvo- in drugorazrednih. Si to res želimo?
Sara Kovač