fbpx

Neverjetne spremembe zakona o preprečevanju nasilja v družini. Opazovanje – kaznivo dejanje?

Foto: iStock

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Predlog zakona natančneje opredeljuje nasilje v družini in posodablja definicijo družinskih članov. Mavrične usmeritve ministrstva so spet zasijale na polno, kakor kaže pa ministrico Kopačevo skladno s tem, motijo tudi krvna sorodstva.

Predlog zakon spreminja že v drugem členu, v katerem kot družinska člana po novem postaneta tudi partnerica oziroma partner v registrirani  istospolni partnerski skupnosti. Že takoj v naslednjih dveh alinejah pa ministrica izrazu krvni sorodnik odvzame besedo krvni in tako ostane le še sorodnik v ravni vrsti in sorodniki v stranski vrsti.

V tretjem členu, ki opredeljuje nasilje v družini sledi kar nekaj sprememb:
– dodano je zalezovanje žrtve,
– fizično nasilje je (po novem) tudi prisiljevanje v delo, opustitev dela ter omejevanje gibanja ali komuniciranja,
– za spolno nasilje štejejo tudi grožnje z uporabo spolnega nasilja, ter javna objava spolnih vsebin o žrtvi,
psihično nasilje je tudi razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, …, ki so storjena z uporabo informacijske tehnologije,
– kot ekonomsko nasilje (po novem) šteje tudi neizpolnjevanje obveznosti družinskega člana ali prelaganje obveznosti na družinskega člana, brez njegove vednosti ali pristanka.

Pojem zalezovanje se ob koncu 3. člena še enkrat eksplicitno pojavi v daljši obliki in pomeni naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, fizično vsiljevanje, opazovanje, vmešavanje v storitve oziroma usluge ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve, ki povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

Malo za šalo, malo zares
“Mati me ves čas zalezuje, me opazuje, hodi za menoj v sobo in me sili k delu.  Nad mano izvaja psihično nasilje. Zadnjič je prijateljici poslala sms in ji povedala kakšni so odnosi med nama. Ponižala me je! Tudi očeta sili k delu in mu očita, da vse obveznosti prelaga na njo. Prosim, pomagajte. Je že res, da je moja mama, ampak kaj potem. To, da sva enake krvi in me je rodila nima nič s tem. Ne prenašam je, omejuje mi pogovore s prijatelji in ne smem ven, kadar si želim. Prosim, da me namestite k prijaznemu istospolno usmerjenemu paru. A lahko gre oči zraven?”

Drži, da je nasilje v družini splošen družbeni problem, saj posega v temeljne človekove pravice in predstavlja grobo zlorabo moči ene osebe nad drugo. Pa vendar, mar ne bi bilo potrebno določene pojme, ki se na novo pojavljajo v predlogu zakona natančneje opredeliti? Nenazadnje so na ministrstvu tudi sami zapisali, da naj bi bil to ključen cilj predloga zakona: dopolnitev in natančnejša ureditev tistih določb, ki so se do sedaj v praksi izkazale kot problematične in premalo učinkovite.

Eksplicitna prepoved telesnega kaznovanja otrok
Novela prinaša tudi eksplicitno prepoved telesnega kaznovanja otrok. Natančneje se določajo tudi možnosti ukrepanja pristojnih organov, to je policije in sodišč. Med organe in organizacije, ki so dolžne podati prijavo o nasilju, pa se vključuje tudi druge izvajalce storitev na področju socialnega varstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, ki se jim določa vlogo in naloge pri obravnavi nasilja v družini.

https://twitter.com/pikaosa/status/758724555963850753

Zanimiva dopolnila (označeno krepko) so tudi v 10. členu 5. alineje: Center za izobraževanje v pravosodju med izobraževalne vsebine uvrsti področje nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter o enakosti med ženskami in moškimi.

Zakaj se pravzaprav ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti preprosto ne preimenuje zgolj v ministrstvo za (ne)enake možnosti? Tako od njega vsaj ne bi pričakovali, da bi spoštoval in ohranjal delo ter družino in urejal socialne zadeve.

V. V.