Neverjetno: Gejevski aktivist Lobnik svojim plačuje celo psihoterapije?! Koalicija Marjana Šarca pa mu je za letos namenila že 1,1 milijona evrov davkoplačevalskega denarja!

Aktivist Miha Lobnik (foto: STA)

S pridržki je računsko sodišče ocenilo zaključni račun proračuna za lansko leto, torej poslovanje vlad Mira Cerarja v prvi polovici in Marjana Šarca v zadnjem delu leta. Vlada in ministrstva med izvajanjem revizije niso odpravila vseh napak in nepravilnosti, zato je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnih poročil, podalo pa je tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

Računsko sodišče je tokrat še posebej pregledalo poslovanje urada zagovornika načela enakosti, ki ga je prejšnja vlada Mira Cerarja ustanovila, da bi zagotovila službo gejevskemu aktivistu Mihi Lobniku. Na volitvah leta 2014 Lobnik ni bil izvoljen kot kandidat Stranke Alenke Bratušek, ker je višji delež v ljubljanski volilni enoti zbral Jani Möderndorfer.

Lobnikovemu uradu zadnja leta proračun, ki mu ga odrejajo koalicijski poslanci, hitro raste. Koalicija Marjana Šarca mu ga je lani z rebalansom celo več kot podvojila. Številke so takšne:

Vir: spletnicasopis.eu

Računsko sodišče je Lobnikov urad, čeprav dobiva iz leta v leto več denarja, našlo celo med kršilci pravil, kaj se sme financirati iz državnih rezerv. Stroškov, ki bi jih z lahkoto načrtovali, denimo za plače uslužbencev, se ne sme plačevati iz državnih rezerv. A je vlada to storila in lani ob polmilijonskem proračunu Lobniku zagotovila še 35.000 evrov iz rezerv za zaposlovanje.

Tako to kršitev opiše računsko sodišče:

Vir: spletnicasopis.eu

Pri uslužbencih, ki so pri Lobniku dobivali plače, pa so revizorji tudi odkrili več nepravilnosti. Opozorili so, denimo, da je uslužbenka, ki je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas od 1. 9. 2018, v obdobju, na katero se nanaša revizija, hkrati opravljala tudi dejavnost prokuristke v zasebnem s. p., javna uslužbenka, ki je bila v delovnem razmerju za določen čas od 7. 11. 2018 dalje, pa je obenem tudi samostojna podjetnica, ki se ukvarja s podjetniškim in poslovnim svetovanjem.

Javni uslužbenki nista posebej obvestili zagovornika načela enakosti o opravljanju teh dejavnosti. S tem, ko zagovornik ni preveril, ali javni uslužbenki opravljata tudi zasebno dejavnost, ki bi lahko vplivala na nepristransko opravljanje nujnega dela pri zagovorniku načela enakosti, ni vzpostavil potrebnih notranjih kontrol za delovanje organa. Navedeno ravnanje je v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena ZJF, je opozorilo računsko sodišče.

Tudi pri nabavah ni bilo vse čisto. Zagovornik načela enakosti je v aprilu 2018 ponudnikom posredoval povabilo k oddaji ponudbe za nakup pisarniškega pohištva v skupni ocenjeni vrednosti 9.000 evrov, pri tem pa kot edino merilo določil najnižjo ponudbeno ceno. Po prejemu ponudb za nakup pohištva ni izbral ponudnika z najnižjo ponudbeno ceno.

Trošenje mimo namena organa
Že skoraj komičen pa je zaplet, ker je zagovornik načela enakosti za izvedbo izobraževanja Uvodni študij skupinske analize 8. 11. 2018 izdal naročilnico v znesku 2.257 evrov izvajalcu Inštitut za skupinsko analizo, Ljubljana.

Izobraževanje Uvodni študij skupinske analize je imelo namen, da seznani slušatelja z osnovami skupinske analitične psihoterapije in skupinskega dela. Tečaj se je pričel 10. 10. 2018 s predvidenim zaključkom v juniju 2019. Zagovornik načela enakosti je naročilnico izdal po začetku izvajanja izobraževanja, kar je v nasprotju s 142. členom pravilnika o izvrševanju proračuna, ki določa, da morajo neposredni uporabniki skleniti pogodbo (oziroma drug akt, opredeljen v 141. členu pravilnika o izvrševanju proračuna) pred začetkom opravljanja storitve ali nabave blaga. Zagovornik načela enakosti je izvedel izplačilo v znesku 2.257 evrov za izobraževanje, katerega vsebina ni neposredno povezana z izvajanjem nalog zagovornika načela enakosti, opredeljenih v 21. členu ZVarD, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 2. člena ZJF, na podlagi katerega se sredstva proračuna uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ko je predsedniku republike Borutu Pahorju predal poročilo za leto 2018. (Foto: STA)

Pojasnilo zagovornika načela enakosti o tem je bilo takšno: “V letu in pol delovanja se je zagovornik soočal z večjim številom žrtev diskriminacije, ki so se na organ in na predstojnika obračali z različnimi pričakovanji. Formalni sestanki in postopki so pogosto vključevali tudi intenzivne izraze čustvene prizadetosti. Ker se predstojnik institucije imenuje enako kakor institucija sama, ni redko, da predstavniki diskriminiranih skupin na takšnih skupinskih srečanjih od zagovornika terjajo hipno in takojšnjo odpravo svojih težkih položajev ter razlogov, ki njihove stiske povzročajo. Prav tako je v okviru sistemskih nalog organa predvideno, da zagovornik skozi srečanja in vzpostavitev odnosa z različnimi marginaliziranimi skupinami vzpostavlja stalen dialog, s čimer se seznanja z njihovim položajem, stiskami in težavami. Zagovornik z dosledno uporabo z zakonom predpisanih pooblastil pogosto ne more hipoma razrešiti večletnih stisk in travm posameznikov, zato mora znati v dani situaciji tudi s primernim in strokovnim pristopom in ustreznimi veščinami pristopiti k udeležencem tovrstnih srečanj. To je nujni predpogoj za konstruktiven dialog, da lahko različnim ranljivim skupinam ponudi učinkovito podporo, vzpostavi konstruktivno sodelovanje ter jim na za njih primeren način pojasni tudi možnosti pravnih ravnanj, ukrepov ter drugih konstruktivnih načinov odzivanj na njihovo stisko. Zagovornik je po letu in pol praktičnih izkušenj leta 2018 presodil, da za boljše opravljanje zakonsko predpisanih nalog potrebuje dodatno usposabljanje za pridobitev dodatnih veščin, ki bi izboljšale učinkovitost njegovega dela v takšnih situacijah. Poleg lastnega usposabljanja je zagovornik predvidel tudi potrebo po razvoju dodatne dejavnosti organa v smeri, ki bi tovrstne stiske ljudi lahko tudi ustrezno sistematično naslavljal. Gre za koncept zagotavljanja redne in vsem dostopne osnovne psihološke podpore žrtvam diskriminacije, ki je pogosto predpogoj za zagotavljanje uspešnega izida postopkov ugotavljanja diskriminacije bodisi na individualni bodisi sistemski ravni. Zagovornik je ocenil, da je ‘Uvodni študij skupinske analize’ primerna oblika usposabljanja in izpopolnjevanja, saj z metodo, ki jo predstavlja, omogoča subjektu večplastno usposabljanje za boljše vodenje in delo z ranljivimi skupinami.”

Celotno poročilo računskega sodišča lahko preberete na povezavi TUKAJ

O Lobniku sem sicer poročal, da na “družinskem referendumu” leta 2015 ni škrtaril. Vladne stranke so bile takrat zelo skopuške pri prepričevanju volivcev. SMC, ki je združevala 35 poslancev, je za kampanjo namenila vsega 9.700 evrov. Z 11 tisoč evri je več kot SMC sam investiral Lobnik. Lobnik je s kampanjo prehitel celo vse tri koalicijske stranke skupaj: DeSUS ni porabil niti centa, SD pa 945 evrov. Krepko več kot vse koalicijske stranke je z 21.000 evri investirala opozicijska Združena levica, ki je takrat imela šest poslancev. ZL je na referendumu padlo novelo predlagala.

Vse te stranke in posameznike pa je s 47.000 evri prehitel Aleš Primc, ki je vodil kampanjo proti zakonu. Referendum so vladajoči izgubili na celi črti. Kar 63,51 odstotka glasujočih je zavrnilo spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi gejevske in lezbične pare izenačila z drugimi.

A to izenačenje se je pozneje zaradi ustavnega sodišča vendarle zgodilo.

Peter Jančič / Spletnicasopis.eu