Policisti so med opravljanjem nalog varovanja državne meje na območju PP Brežice (Čatež ob Savi, Loče, Slovenska vas, Rigonce) izsledili in prijeli 19 državljanov Kube, 11 državljanov Rusije in šest državljanov Maroka. Padla ograja in retorika ministrice Tatjane Bobnar, da migracij ne moremo ustaviti in da so celo koristne, je doseglo svoj cilj. Slovenija je postala priljubljena destinacija za nezakonite migracije.
Policijski postopki s tujci, ki so nezakonito prestopili državno mejo, še niso zaključeni.
V četrtek so ob 20.30 v bližini Averja Policisti ustavili kombi Fiat Ducato s slovensko registracijo, ki ga je vozil 32-letni državljan Črne Gore.V vozilu je bilo še 17 državljanov Iraka, ko so mejo prestopili nezakonito. Postopki še potekajo.
Po uradnih podatkih skuša večina migrantov priti v Evropo prek Sredozemskega morja, Rokavskega preliva v Veliko Britanijo in po zahodnobalkanski poti prek Srbije. Avstrija, Madžarska in Evropska komisija menijo, da je Srbija največji problem na tej zahodnobalkanski poti, poročajo hrvaški mediji. Po podatkih Frontexa, evropske agencije za mejno in obalno stražo, je ta pot še vedno najbolj aktivna migracijska pot. V prvih devetih mesecih je v Evropsko unijo z Zahodnega Balkana vstopilo več kot 106 tisoč ljudi, kar je trikrat več kot lani. Samo septembra letos so na tej poti zabeležili več kot 19 tisoč nezakonitih prehodov meje. Število migrantov, ki so letos šli skozi Srbijo, se je v primerjavi z lanskim letom podvojilo, čez to državo gre več kot 60 odstotkov migrantov, ki pridejo na meje EU. Največ je državljanov Tunizije, Indije, Burundija, Pakistana in Afganistana.
Migrantska kriza se tiho vali po Evropi, EU ji ne posveča dovolj pozornosti
Tolikšno priljubljenost Srbije med migranti omogoča njen vizumski režim, vanjo pa lahko brez vizuma vstopajo državljani Tunizije, Indije in Burundija. Zaradi tega je EU pritisnila na Srbijo, naj spremeni brezvizumski režim, in podpisana je bila pogodba, po kateri bo Beograd od Bruslja prejel 36 milijonov evrov, da bi svojo vizumsko politiko do konca leta uskladil z evropsko. Srbska vlada je pred dnevi obljubila uvedbo vizumov za Tunizijo in Burundi, ne pa tudi za Indijo. Članice EU, soočene z vojno v Ukrajini in gospodarsko krizo, ne posvečajo preveč časa in energije novi migrantski krizi, ki se tiho vali po Evropi. Ker skupne politike ni, države članice uvajajo posamezne ukrepe. Tako so na primer Avstrija, Slovaška in Češka ponovno vzpostavile nadzor nad vozili na vseh mejnih prehodih, Madžarska pa ob meji uvaja civilne patrulje in dodatno dviguje ograjo proti Srbiji. Po poročanju portala Politica Češka kot predsedujoča EU pripravlja dokument “Pot naprej glede migracijske solidarnosti EU in mehanizma za odzivanje na krizo“. Države članice so pozvane, da razmislijo o najnižjem letnem pragu za sprejem 5 ali 10 tisoč migrantov, ki so zaprosili za azil v eni od držav članic EU, piše Jutranji.
Ograje delujejo
Da ograje delujejo pri ustavljanju nezakonitih migracij, so pokazali primeri na Madžarskem, Poljskem, tudi na Finskem. Tudi ko sta Rusija in Belorusija želela migrante iz Iraka uporabiti za živi ščit za rahljanje poljske demokracije, se je ograja izkazala za uspešen mehanizem odvračanja. Sicer naša vlada niti ne trdi, da suvereno varujejo meje. Med vrsticami nam govorijo, da se moramo na nezakonite migracije kar navaditi, da so neizbežne, celo, da so koristne in da vsi migranti želijo le varen dom. Ministrica Bobnarjeva bi morala svojce na tisoče evropskih žrtev, ki so umrle v terorističnih napadih vprašati, če vzdrži postulat, da vsi migranti želijo le varen dom.
Andrej Žitnik