fbpx

Ni vseeno, kdo vodi vlado in rešuje težave

Foto: Vlada RS

Epidemija z novim koronavirusom je bistveno zarezala tudi v slovensko gospodarstvo in javne finance. Letošnji proračunski prihodki so se bistveno zmanjšali, odhodki pa povečali, saj je vlada gospodarstvu in prebivalstvu namenila pomoč v višini več milijard evrov za blaženje posledic epidemije.

Posledično je za letošnje leto načrtovan proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov (9,2 odstotka BDP), v naslednjih letih pa se bo zmanjševal.

Letos padec BDP, v naslednjih dveh letih rast
Zaradi epidemije nam domače in tuje institucije napovedujejo padec bruto domačega proizvoda (BDP) v višini 6,7 odstotka. Za naslednje leto pa je napovedana rast prek 5 odstotkov in potem za leto 2022 več kot 3 odstotke. Na to je ob predstavitvi proračunskih dokumentov za naslednji dve leti prejšnji teden v državnem zboru opozoril predsednik vlade Janez Janša: “Če bomo to uresničili, lahko prvič v zgodovini države računamo, da bo BDP Slovenije leta 2022 presegel 50 milijard evrov.

Foto: STA

To pa je številka, o kateri še pred desetletjem, v času finančne krize, ki je prešla v ekonomsko, verjetno ne bi mogli sanjati. Janša je tudi napovedal, da bo 5,1-odstotna rast, napovedana za leto 2021, omogočila obsežno investiranje na vseh tistih sektorjih, kjer smo podhranjeni. “Predvsem gre tukaj za zdravstvo, za varstvo starejših pa tudi za vlaganje v digitalizacijo, v znanje, v vse tisto, kar lahko Slovenijo tudi v prihodnje dviga nad evropsko povprečje,” je poudaril premier.

V Sloveniji bi bilo slabše, če vlada ne bi ukrepala
Ob tem ni nepomembno, da Evropska komisija ocenjuje, da bo povprečni padec v celoti Evropski uniji 8,3-odstoten, v evroobmočju pa celo 8,7-odstoten. To pomeni, da bo padec v Sloveniji manjši od povprečja pri v drugih državah. Premier Janša je ob predstavitvi rebalansa letošnjega proračuna poudaril, da bi bilo v Sloveniji bistveno slabše, če vlada ne bi pravočasno ukrepala, “proračunski primanjkljaj pa bi bil lahko še precej večji, hkrati pa bi bili, kar zadeva gospodarsko in splošno kondicijo države, na točki, ko bi zelo težko računali na kakršnokoli okrevanje v naslednjih letih“.

Image

Slovenija je torej relativno dobro prišla čez obdobje epidemije oziroma pandemije, kar se letošnjega leta tiče, in lahko bolj optimistično zre v naslednje leto,” je poudaril Janez Janša.

Bistveno bolje kot v letih 2009 ali 2008
O tem, da sta slovensko in evropsko gospodarstvo v bistveno boljši kondiciji kot leta 2009 ali 2008, pa je predsednik vlade opozoril tudi na dogodku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) in pri tem požel velik in predvsem iskren aplavz sodelujočih. Pojasnil je, da so bile v letih 2009 ali 2008 tudi banke izrazito prizadete, veliko davkoplačevalskega denarja je šlo za sanacijo bank. Tokrat je drugače, saj banke sodelujejo pri reševanju situacije tudi z odlogom plačil, s kreditiranjem, saj so likvidne. Janša je še poudaril, da za zdaj ne kaže, da bi gospodarsko okrevanje trajalo še leta, kot napovedujejo nekateri. Tokrat tudi ne gre samo za ukrepe države, ampak tudi za ukrepe finančnega sektorja, zato je situacija ugodnejša.

Spomnil je tudi, da smo tudi zaradi dobrega rezultata julijskega Evropskega sveta, ki je vsaj za letos rešil stanje evropskega gospodarstva, lahko optimistični. “Slovensko gospodarstvo bo zagotovo videlo priložnosti v razpisih za evropska sredstva,« je dejal in opozoril, da je »večji problem podporno okolje, ki ga je treba usposobiti tako, da bo v duhu časa, v katerem živimo.”

Slovensko gospodarstvo je zdravo
Slovenija je ena redkih držav, ki ni grobo ustavljala industrije v pomladanskem delu epidemije z novim koronavirusom. Slovensko gospodarstvo se je spomladi izredno dobro odzvalo na nastalo stanje. “Zato so ekonomske posledice epidemije v Sloveniji vsaj za kakšen odstotek blažje kot v povprečju v Evropi,” je spomnil Janša in pohvalil gospodarstvo, kjer je bila slovenska industrija najbolj resno organizirana. Poudaril je, da je izvoz v prvih šestih mesecih padel le za nekaj odstotkov, izvoz pa je zelo velik generator BDP. Spomladansko dogajanje v gospodarstvu ob epidemiji pa je znak, da je gospodarstvo v Sloveniji zdravo, je še poudaril Janša.

Kriza v črki V
Napoved za Slovenijo za prihodnje leto je torej pozitivna. Pričakujemo lahko gospodarsko rast, ki se bo odrazila tudi v rasti BDP. Ta po Janševih pričakovanjih sicer ne bo tako visoka, kot je bil letošnji padec, “ampak blizu tega”. S tem bomo v veliki meri nadomestili letošnji padec. Če poenostavimo, gre za krizo v obliki črke V – padec in vnovična rast. Janša je tudi napovedal, da bomo vse to lahko dosegli tudi s hitrim črpanjem evropskih sredstev iz naslednje sedemletne finančne perspektive oziroma evropskega proračuna in sklada za okrevanje. Vlada si močno prizadeva, da bo država sposobna ta sredstva črpati, vendar ne samo nominalno, pač pa ta denar tudi gospodarno investirati.

Image

Če bomo to sposobni, potem bo letošnji padec dejansko kratkotrajna epizoda v javnofinančnem življenju te države in upam, da bomo tudi s tem, kar bomo zapisali v proračuna za naslednji dve leti, lahko zakoličili ambiciozno rast s popravljanjem nekaterih mankov ali pa z nadomeščanjem nekaterih mankov ali pa s popravljanjem nekaterih tako imenovanih nereformiranih področij, kjer se dolga leta v Sloveniji razen govorjenja in študij ni dogajalo nič in zaradi tega imamo tudi večje probleme, vsaj ko gre za spopad z epidemijo v smislu kapacitet zdravstvenega sistema, oskrbe starejših in tako naprej,” je še dejal premier Janez Janša.

Primerjava s krizo pred več kot desetletjem
Že iz predstavljenih podatkov je razvidno, da gre tokrat za povsem nekaj drugega, kot se je dogajalo po letu 2008, ko je svet zajela finančna kriza, ki je prešla v gospodarsko. Pri finančnih kazalnikih pa je začetna točka za Slovenijo približno enaka.

Leta 2009 se je BDP v Sloveniji zmanjšal za 7,5 odstotka. V letu 2010 je bila rast 1,3-odstotna in v naslednjem letu 0,9-odstotna, leto pozneje je bil 2,6-odstotni padec, nato še 1-odstotni padec v letu 2013, v letu 2014 je bila 2,8-odstotna rast, v 2015 pa še 2,2 odstotka. Iz tega je razvidno, da se je država po krizi leta 2009 izredno dolgo pobirala, trajalo je več let, da smo prišli na leto 2008. Kriza je bila spiralna. Hkrati je država poslovala tudi z večjim proračunskim primanjkljajem. Ob koncu leta 2007 je bil državni proračun uravnotežen, ob koncu leta 2009 je bilo primanjkljaja že 2,1 milijarde evrov, ob koncu leta 2014 pa že kar 5,3 milijarde evrov ali skoraj 15-odstotkov BDP. V tem obdobju (vlado je v letih 2013 in 2014 vodila Alenka Bratušek) je vlada tudi (ali predvsem) sanirala banke v slovenski (tj. državni) lasti. Stanje je zdaj drugačno. Bistveno boljše. Na bolj zdravih temeljih.

Vida Kocjan