Na zahtevo SDS bo odbor za notranjo politiko, ki ga vodi Zvonko Černač (SDS), prihodnji teden v sredo razpravljal, kako bo vlada ustavljala velike množice Pakistancev, Alžircev in migrantov iz drugih držav, ki v vse večjem številu mimo mejnih prehodov, ograj in policistov iz Hrvaške vstopajo v Slovenijo. Številni tudi umrejo v Kolpi. Pred to sejo pa je notranje ministrstvo Zmagu Jelinčiču ta teden že odgovorilo na vprašanje o stroških z migranti, ki nezakonito prečkajo meje, pa tudi s tistimi, ki jih je vlada sama uvozila, da bi pomagala Italiji, Grčiji in Turčiji.
Iz ministrstva so precej natančno odgovorili, koliko denarja dobimo za migrante in begunce, ki jih je vlada sprejela in jih skuša integrirati v skupnost, o stroških pa so s podatki veliko bolj skromni. Za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, zagotavljanje procesnih jamstev, tolmačev ter projektov nevladnih in drugih organizacij je letos notranje ministrstvo porabilo 234.000 evrov, od tega je 75 odstotkov (175.500 evrov) prispevala EU, četrtino (58.500 evrov) pa domači proračun, so zapisali. Za iste namene je bilo porabljenih še okoli 16.600 evrov proračunskih sredstev. Tako je notranje ministrstvo odgovorilo Jelinčiču, koliko stane oskrba večjega števila migrantov, ki v državo prihajajo po balkanski poti in so namenjeni v druge države EU. Ministrstvo je hkrati odgovarjalo tudi, koliko denarja država dobi in koliko jo stane sprejemanje migrantov iz Italije Grčije in Turčije, kar je oblika solidarnostne pomoči naše države.
O trajnih premestitvah migrantov je notranje ministrstvo zapisalo, da je država od EU dobila dodatno pomoč, ki so jo povzeli tako: EU državi prejemnici za vsako premeščeno osebo iz Italije ali Grčije nameni šest tisoč evrov, medtem ko za vsako trajno priseljeno osebo iz Turčije državi EU nameni deset tisoč evrov finančne pomoči. Preračuni, ki sem jih po teh podatkih MNZ naredil sam (pomnožil sem število beguncev s pomočjo za vsakega), kažejo, da je država za te preselitve doslej dobila 1.858.000 evrov. Podatki MNZ o preselitvah, ki so bile dogovorjene na ravni EU in doslej že izvedene, in o posledičnem sofinanciranju iz EU, so grafično takšni:
Iz MNZ so ta mesec sporočili, da so s prihodom sedemčlanske sirske družine 10. oktobra 2018 zaključili svoj prvi projekt trajne preselitve oseb z mednarodno zaščito. Julija letos je v Slovenijo prispela prva skupina 21 oseb, konec septembra še šestčlanska sirska družina. Slovenija se je zavezala, da bo trajno preselila 60 oseb, v okviru projekta pa je bilo dejansko preseljenih 34 oseb iz Turčije.
Podatke ima v naši vladi nekdo drug
O stroških za oskrbo in nastanitev migrantov je ministrstvo Jelinčiču pojasnilo, da podatkov o tem nima in mu jih ne more posredovati, ker je vlada za to področje ustanovila poseben urad. Predlagali so mu, da vpraša tja, čeprav so del iste vlade.
“Republika Slovenija se v zadnjem letu vse aktivneje pripravlja na prihod in oskrbo večjega števila migrantov, ki so po balkanski poti prek Slovenije namenjeni v druge države članice Evropske unije. V okviru t. i. preselitvenih kvot smo v preteklih letih sprejeli večje število migrantov. Posledično je slednje povzročilo izdatnejše odlive iz proračuna RS. Zaradi nadzora nad javnimi financami in transparentnosti ter upravičenosti porabe sredstev iz proračuna RS nas zanima obseg vseh stroškov, ki so povezani z upravljanjem z migracijami in njihovo višino.
Odgovor se mora nanašati na vse stroške, ki so povezani z omenjeno problematiko bodisi posredno bodisi neposredno, zlasti pa:
– stroški tolmačev,
– obseg sofinanciranja delovanja različnih organizacij (predvsem nevladnih),
– stroški priprave nastanitvenih zmogljivosti za nastanitev migrantov,
– izvedena javna naročila za oskrbo omenjenih migrantov s hrano, pijačo, sanitetnimi izdelki, z nudenjem pravne pomoči in izvajanjem zdravstvene oskrbe
– ter drugo.”
“Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) v skladu s svojimi pristojnostmi izvršuje ukrepe na področju migracij, mednarodne zaščite in integracije tujcev. Za ta namen je ministrstvo upravičeno do črpanja evropskih sredstev iz Sklada za azil, migracije in integracijo v obdobju 2014–2020. Gre za obliko sofinanciranja projektov, pri čemer sredstva EU predstavljajo 75 %, sredstva proračuna pa 25 %.
Za potrebe izvajanja sprejema prosilcev za mednarodno zaščito, zagotavljanje procesnih jamstev, tolmačev, projektov nevladnih in drugih organizacij je bilo v letu 2018 s strani MNZ do sedaj porabljenih 234.000 EUR sredstev, pri čemer je 75 % (175.500 EUR) prispevala EU, 25 % pa predstavlja delež Republike Slovenije (58.500 EUR). Hkrati je bilo za iste namene porabljenih tudi okoli 16.600 EUR proračunskih sredstev.
Na podlagi Izvedbenega načrta o premestitvi in trajni preselitvi oseb, ki ga je Vlada RS sprejela dne 10. 3. 2016 in 4. 8. 2016, je Slovenija od EU dobila dodatno finančno pomoč. EU-državi prejemnici za vsako premeščeno osebo iz Italije ali Grčije nameni 6.000 EUR, medtem ko za vsako trajno priseljeno osebo iz Turčije EU-državi nameni 10.000 EUR finančne pomoči. V zvezi z vprašanji glede stroškov za oskrbo in nastanitev migrantov pojasnjujem, da Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije teh podatkov nima, zato vam jih ne morem posredovati. Predlagam, da vprašanje naslovite na Urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki je za to pristojen.”