NSi s prijavo nad Svetlano Makarovič

Foto: Nova24TV/N. K.

V NSi so se odločili za prijavo sovražnega govora, ki ga je bila javnost na letošnjem Knjižnem sejmu na Pisateljskem odru Cankarjevega doma deležna s strani pisateljice Svetlane Makarovič, prav tako pa v stranki opozarjajo na neresnice, ki se pojavljajo v javnosti glede novega družinskega zakonika.

Svetlana Makarovič je v svojem govoru v Cankarjevemu domu kruto napadla zagovornike tradicionalne družine. “Bolj kot jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas,” je dejala. V NSi so na novinarski konferenci poudarili, da gre pri tem za razžalitev časti, za zlorabo demokratičnih načel in za sovražni govor, ki izkrivlja pojmovanje človekovih pravic.

Preberite tudi: Tri slike: Svetlana Makarovič, Aleš Primc in Uroš Urbas

“Gre za agresivni besedni napad, negiranje naravnega biološkega reda, pravice do življenja in primitivno odrekanje demokratičnih pravic,” so dodali.

V stranki pričakujejo, da bosta varuhinja človekovih pravic in Mirovni inštitut njihovo prijavo obravnavala in nedopustno ravnanje Makarovičeve obsodila ter proti njej vložila kazensko ovadbo.

Svetlani Makarovič se zdijo očitki NSi naravnost smešni. “Navsezadnje sem satirik, zaenkrat pa še velja, da je satira svobodna,” je dejala za STA.

Na referendumu ne bomo glasovali o človekovih pravicah manjšin
Iva Dimic
, poslanka NSi, je sicer opozorila tudi, da novela zakona dejansko posega tudi v pravno ureditev izobraževanja. “Jasno je, da bodo učni načrti spremenjeni,” je dodala. Izpostavila je tudi problematiko posvojitve otrok s strani istospolnih parov. Violeta Tomić, predlagateljica zakona, je namreč izjavila, da imajo v razvitem svetu istospolni pari seveda možnost imeti otroke. Do njih pridejo z modernimi metodami, kot so nadomestne matere in umetna oploditev. Predlagatelji imajo torej jasni namen istospolnim parom omogočiti, da si otroka priskrbijo na zgoraj navedene načine, kar je za NSi nesprejemljivo.

Podpredsednica NSi je prav tako pozvala k udeležbi na referendumu in glasovanju proti zakonu, “ker na referendumu ne bomo glasovali o človekovih pravicah manjšin, saj če bi bilo temu tako, v tem primeru referenduma Ustavno sodišče ne bi dovolilo”. Zakon prav tako ne omogoča ugovora vesti tistim, ki se z zakonom ne strinjajo iz osebnih, filozofskih, verskih ali drugih razlogov (npr. matičarjem, učiteljem, socialnim delavcem).

Nina Knapič