Slovenija je pravna država, je danes v državnem zboru poročala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. In pohitela s pojasnilom, da pa je stopnja zaupanja med državljani bistveno manjša, kot si zaslužijo.
Na seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti so se poslanci seznanili s poročilom o delu varuha človekovih pravic za preteklo leto. Nussdorferjeva ugotavlja slabo upravljanje in neučinkovito izvajanje oblasti.
V letu 2014 je varuhinja prejela skoraj 3100 pobud in slabih 10 tisoč klicev na brezplačni telefon. Kot pomembno novost je izpostavila prakso, da srečanja s predstavniki nevladnih organizacij, zlasti s področja varovanja okolja, potekajo tudi na terenu.
Povrniti je treba zaupanje v sodstvo
Na področjih pravosodja in zakonodaje je varuhinja opozorila na že znano dejstvo, da so temeljna načela pravne države pogosto kršena. Zakoni se zakoni sprejemajo na nepregleden in nedemokratičen način, večkrat brez prepotrebnega sodelovanja zainteresirane javnosti in nepremišljeno.
»Sodne odločitve morajo biti hitrejše,« je nadaljevala varuhinja in povzela, da »prepozna in neizvršljiva pravica ni v skladu s temeljnimi načeli učinkovite pravne države. Krivice, ki jih je v preteklosti storila država, moramo popraviti in se ljudem opravičiti.«
»Kjer zatajijo občine, naj na njihovo mesto stopi močna država,« je bil njen komentar diskriminacije na področju romske problematike. Sporna se ji zdi tudi praksa, da lahko npr. ministra za zdravja v primeru njegovega odstopa zamenja kar kolega z drugega resornega ministrstva ali celo predsednik vlade.
Nussdorferjeva je poročilo zaključila z besedami, da bi se oblast morala bolj zavedati odgovornosti hitrega, pravičnega in odgovornega ravnanja. Le tako se bo mogoče preprečiti erozijo pravne in socialne države ter povrniti zaupanje v pravosodje.
B. K.