Kdo je oseba, ki zaseda pomembne funkcije v podjetjih Pirc Musarjeve in zakaj je bila obsojena na zaporno kazen

Datum:

Že bežen pogled na javno dostopne podatke prinaša določen vtis o nevsakdanjem ravnanju. Nataša Pirc Musar se na naša vprašanja zaenkrat ni odzvala, bomo pa, skladno z novinarsko etiko in pravico javnosti do obveščenosti, nadaljevali z raziskovanjem še neodkritega dela življenja predsedniške kandidatke. Nenazadnje gre v primeru Nataše Pirc Musar za absolutno javno osebnost, ki nas želi prepričati, da je primerna oseba za najvišje politično mesto v državi. A ni se mogoče znebiti občutka, da se Pirc Musarjeva javnosti ne želi predstaviti takšna, kot je v resnici – na to kažejo celo njeni pretirano fotošopirani plakati. Zanimivo pa je tudi njeno prijateljstvo z Rusinjo Victorio Krivolutskayo, ki že vrsto let zaseda pomembne funkcije v podjetjih Pirc Musarjeve – čeprav je to oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen. 

Nataša Pirc Musar se je 2001 zaposlila v družbi Aktiva Group, največji zasebni finančni družbi v Sloveniji, kot vodja službe za korporativno komuniciranje. V istem letu je pridobila tričetrtinski delež hiše v Radomljah, hiša je bila tudi v celoti obnovljena. In to brez posojila. Predvsem je nenavadno, da sta se, takrat še zunajzakonska partnerja Musar odločila za nakup skupnega, družinskega doma na tak način, da ima na videz šibkejši partner tričetrtinski delež, drugi, na papirju finančno močnejši partner, pa zgolj četrtino. Sploh zato, ker je Pirc Musarjeva pravnica in ve, da je v zakonu pridobljeno premoženje skupno in naj bi se tako tudi delilo. Prav tako je nenavadno, saj gre za začetke njune, kot jo sama rada predstavljata v medijih, sanjske zveze. Ta sanjska zveza se je že začela v nasprotju z vsemi zakonskimi in zdravorazumskimi standardi. Po nakupu družinskega gnezda je torej moč sklepati, da Pirc Musarjeva tudi v emocionalnih stvareh deluje skrajno racionalno, če ne celo egoistično.

Po drugi strani pa je videti, da jo pri nekaterih odločitvah vodijo prav emocije. Tako je bilo pri odločitvi za imenovanje prokuristke Victorie Krivolutskaye. Marca 2003 je Pirc Musarjeva na svojem naslovu ustanovila enoosebno gospodarsko družbo NET PRODUKCIJA d.o.o., kjer je bila tudi imenovana za edino zastopnico oz. direktorico. Ko je bila julija 2004 imenovana za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja, jo je javna funkcija prisilila, da je za direktorja imenovala svojega moža Aleša Musarja. Pri tem pa je zanimivo, da se je vpis imenovanja urejal za tri mesece nazaj, saj je bila spremembe v sodni register vpisana šele 15. oktobra 2004. Podjetje je sicer med glavno dejavnost izbralo drugo podjetniško in poslovno svetovanje – za vodenje takšne družbe se zdi Musar najprimernejši, saj ima bogate izkušnje. Pa jih ima res? Nato pa se je leta 2010 v življenju Nataše Pirc Musar zgodil še večji preobrat. V svoje poslovno in zasebno življenje je namreč spustila že omenjeno Victorijo Krivolustkayo.

Kdo je Victoria Krivolustkaya?
Gre za osebo, ki naj bi jo Pirc Musarjeva srečala v Bowling klubu, kjer sta skupaj igrali. V istem klubu je bila med tekmovalkami tudi novinarka Nataša Briški. Vendar pa je bil dogodek, ki je Pirc Musarjevo in njeno rusko prijateljico očitno močno povezal, povsem druge narave. Spomnimo, istega leta, ko je Rusinja postala prokuristka v podjetju Pirc Musarjeve, je bila pravnomočno obsojena na enoletno zaporno kazen, in sicer zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Leta 2007 je povzročila prometno nesrečo s smrtnim izidom in pobegnila – policisti so jo izsledili šele naslednji dan v Zagorju. Avstrijski motorist je bil takrat že mrtev.

Morda je še spornejše dejstvo, da je Krivolustkaya za nesrečo skušala okriviti svojo prijateljico, ki je bila v avtu njena sopotnica in je v času nesreče spala. Sodišče je Krivolustkayo spoznalo za krivo, višje sodišče pa ji je kasneje kazen znižalo na eno leto zaporne kazni – Pirc Musarjeva je zanikala, da bi pri tem pripomogla njena poznanstva, ki jih je kot direktorica centra za izobraževanje in informiranje na vrhovnem sodišču gotovo imela. Toda Pirc Musarjeva jo je kljub vsemu imenovala za prokuristko v svojem podjetju. To je vsekakor dejanje, ki ne kaže nekega premišljenega ravnanja Pirc Musarjeve, ampak mora za tem stati še kaj več. Če je pri nakupu družinske hiše ravnala vse prej kot emotivno, bi lahko sklenili, da so jo pri imenovanju zastopnice, ki je več kot očitno oseba brez vesti, vodila ravno čustva. Zgovoren je tudi podatek, da je Krivolustkaya danes vodja računovodstva odvetniške pisarne Pirc Musar.

Vsekakor že bežen pogled na javno dostopne podatke prinaša nekakšen vtis o nevsakdanjem ravnanju. Pirc Musarjeva se na naša vprašanja zaenkrat ni odzvala, bomo pa v skladu z novinarsko etiko in pravico javnosti do obveščenosti nadaljevali z raziskovanjem še neodkritega dela življenja Nataše Pirc Musar. Nenazadnje gre v primeru Nataše Pirc Musar za absolutno javno osebnost, ki nas želi prepričati, da je primerna za najvišje politično mesto v državi, ki zahteva moralno in etično nesporno osebo. Pirc Musarjeva želi tako svojo kot tudi poslovno pot svojih družinskih članov prikazati kot neko ločeno stvar, s katero nima nič. Predsedniška kandidatka je oseba, za katero se zdi, da je že celo življenje pred našimi očmi in jo resnično poznamo – a v resnici poznamo bolj ali manj le tisti del, ki nam ga dovoli spoznati.

 

Zadnja dejanja v predstavitvi predsedniške kandidature so vsekakor pustila občutek, da je Pirc Musarjeva oseba, ki ima nekaj za bregom in deluje precej netransparentno. Spomnimo se samo njenega vplivanja na medije, ko je imel njen mož Aleš Musar domnevno mimo njene vednosti sestanek s Tomažem Veselom, direktorjem enega ključnih podjetij v medijskem imperiju Martina Odlazka. Najprej je védenje o tem sestanku kategorično zanikala, nato pa je priznala, da je soproga prosila, da se pogovori z nekdanjim predsednikom Računskega sodišča. Pirc Musarjeva je namreč računala, da se ji bodo vsi mediji uklonili in o njej poročali samo na njej všečen način – sploh, če jo je kot kandidatko podprl celo Milan Kučan. Ko se to ni uresničilo, je za posredovanje prosila soproga. A kot dolgoletna informacijska pooblaščenka in tudi pravnica bi morala vedeti, kakšni so standardi pravice informiranja javnosti v primeru javne osebe. Vendar pa se je Pirc Musarjeva v kampanjo za predsednico Republike Slovenije v vseh pogledih podala na svojevrsten način – od tega, da je angažirala MNZ pri posredovanju njenega naslova, do njenih skrajno fotošopiranih plakatov, na katerih si ni več niti podobna. Slika pove več kot tisoč besed, bi lahko rekli – med drugim tudi to, da se Pirc Musarjeva javnosti ne želi predstaviti takšna, kot v resnici je.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...