fbpx

[Javnomnenjska anketa] Prevladuje mnenje, da zakonov ne bi smela pripravljati “civilna družba”, ampak stroka

Foto: STA

Glede na to, da so bili v predvolilni boj aktivno vpleteni tudi nevladniki, kot je Inštitut 8. marec ali pa iniciativa Glas ljudstva, sateliti (predvsem) stranke Levica tudi po volitvah pričakujejo, da bodo v vladni koaliciji aktivno sodelovali s “civilno družbo”. Nekateri njihovi predlogi – kot je povečanje obdavčitve kapitala – so že del koalicijske pogodbe, ki je v javnosti požela precej ogorčenja in kritike, 8. marec pa tudi pričakuje podporo predloga zakona, ki so ga s podpisi vložili v državni zbor. Rezultati javnomnenjske ankete Parsifala sicer kažejo, da več kot polovica anketirancev meni, da bi zakone v sodelovanju s stroko morala pripravljati politika in ne civilna družba.

Eno od vprašanj v javnomnenjski raziskavi, ki jo je agencija Parsifal opravila za Novo24TV med 16. in 19. majem, se je glasilo: “Nova vladajoča koalicija je napovedala, da bo sprejela zakon o odpravi vseh domnevno škodljivih ukrepih odhajajoče vlade, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec. Kakšno je vaše stališče o tem?” Več kot polovica (57,5 odstotka) anketirancev je menila, da bi zakone v sodelovanju s stroko morala pripravljati politika in ne civilna družba. Sprejem zakona, ki ga predlaga Inštitut 8. marec, podpira le slaba tretjina anketirancev (30,0 odstotkov).

Robert Golob je takoj po volitvah povedal, da ima zakon, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec, njegovo podporo. Želel naj bi si tudi neke vrste koalicije s civilno družbo.  “Verjamemo, da moramo združevati glede na stroko in ne glede na člansko izkaznico. Enako bomo stopili v pogovore s civilno družbo, da se lahko takoj začnemo pogovarjati, katere zakone lahko podpremo takoj in katere je treba še dodelati,” je dejal. Predstavniki Inštituta 8. marec so namreč v DZ vložili okoli 10 tisoč podpisov podpore zakonu za odpravo škodljivih ukrepov vlade, od nove vlade pa pričakujejo, da bo sprejem tega predloga, ki so ga pripravili v civilni družbi, njena prva poteza – Nika Kovač je poudarila, naj se šele potem lotijo RTV-ja. Takoj za tem so sicer sporočili, da se za kakšen mesec odpravljajo na dopust. Tudi pri Golobu je zaznati, da je med tem na civilno družbo malce pozabil, saj se je bolj ukvarjal z drugimi “strokovnimi” kadri, kot je na primer Marjan Šarec, kateremu naj bi pripadalo obrambno ministrstvo.

Vir: Parsifal

8. marec naj bi s predlogom zakona želel odpraviti “enajst škodljivih zakonskih določb, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše“. V inštitutu so poudarili, da je potreba po tem zakonu nastala zaradi motnje v demokratičnem procesu v zadnjih dveh letih. Zakon vključuje onemogočanje vstopa podjetja Uber v Slovenijo – logično, saj jim je z brezplačnimi taksi prevozi na volišča pomagal Dejan Jefim – preprečevanje politizacije policije, omejevanje ministra za kulturo pri samovoljnem podeljevanju javnih sredstev in tako naprej. Tudi v iniciativi Glas ljudstva pričakujejo, da bo koalicija delovala v javnem interesu in aktivno sodelovala s civilno družbo. Pričakujejo, da bodo v koalicijsko pogodbo umestile ukrepe, h katerim so se prek njihove iniciative zavezale pred volitvami. Teh zavez naj bi bilo več kot sto, med njimi odprava škodljivih določil in posledic protikoronske zakonodaje, zagotovitev neodvisnosti programskega in nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prepoved “popoldanskega dela” zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih, povečanje obdavčitve kapitala, kadrovanje na temelju strokovnosti in podobno. Povečanje obdavčitve kapitala je Golob v družbi Levice že napovedal, kot že rečeno, pa se jim je malo zalomilo pri “kadrovanju na temelju strokovnosti in ne politične pripadnosti”.

Demografski podatki ankete
Anketa je bila opravljena v obdobju od 16. 5.  do 19. 5. 2022. Po metodi telefonskega anketiranja je bila stopnja odzivnosti 12,2 odstotka. V raziskavo je bilo zajetih 703 anketirancev, od tega 48,9 % žensk. Povprečna starost znaša 55,4 let, standardni odklon je 16.3. Največ anketirancev je iz najstarejše  starostne skupine (51,3 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,8 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (13,9 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,2 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,6 %), 22,2 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,0 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,7 %), sledi mesto (27,7 %) in manjši kraj (16,6 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (23,7 %), sledita Podravska (16,1 %) in Savinjska (12,6 %) regija.

Sara Bertoncelj