Vodstvo skupine GEN ima na (med drugim tudi na račun državnega poroštva) zdaj razlog za slavje. Po poročanju STA se je vodstvo skupine GEN pohvalilo, da so v skupini lani ustvarili 4,1 milijarde evrov prihodkov, potem ko jih je predlanski dobiček znašal okoli 3,5 milijarde evrov. Njihov čisti dobiček je po oceni znašal 23 milijonov evrov, leto prej je imela skupina 105,6 milijona evrov čistega dobička. Ni čudno, da je bilo Golobu vseeno, ali se davki zvišajo, kar pa je čudno, celo absurdno – je hvalisanje s čistim dobičkom po tem, ko jim je država morala podeliti jamstva.
Skupina GEN slavi ustvarjanje 4,1 milijarde evrov prihodkov in 23 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko še naprej plačujemo drago elektriko. Ne le to, njihovo “odlično poslovanje” je bilo tako odlično, da so pri vsem tem – ironično – potrebovali še državno poroštvo. Tako jim je država podelila jamstvo, jutri pa si bodo že med seboj delili nagrade “za delovno uspešnost”. Ja, uspešen na račun države in uporabnikov, ki plačujejo več, kot bi lahko. Po poročanju STA so pričakovali so 2,6 milijarde evrov in 60 milijonov evrov čistega dobička, vendar očitno ni šlo vse po planu.
Ob zaključku in zneskih so bili zadovoljni, negativno pa naj bi na poslovanje vplivali nižja proizvodnja hidroelektrarn zaradi suše, nakup nadomestne energije v času remonta Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za pet dni daljši remont, kot je bilo načrtovano, ter regulacija cen za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Za gospodinjstva so že pred regulacijo fiksirali ceno do konca leta, ki je bila nižja od regulirane, vpliv pri malih poslovnih odjemalcih pa so uspeli kompenzirati z dobrim poslovanjem družbe Gen-I, ki trži elektriko. Kot pozitivne učinke pa so našteli mednarodno trgovanje, ohranjanje proizvodnje v NEK-u kljub suši, višja proizvodnja v Termoelektrarni Brestanica (TEB) in preseganje načrtov pri postavitvi samooskrbnih sončnih elektrarn.
Spomnimo, da je državni zbor lani septembra sprejel zakon, po katerem je država za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom družbam HSE, Gen energija in Geoplin zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU. Zakon o poroštvu države za obveznosti kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov, in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU predvideva poroštva za družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energija z vertikalno povezano družbo Gen-I in Geoplin.
Oni služijo milijone, mi še kar plačujemo najdražjo elektriko
Najlažje je reči “poslovali smo odlično”, pri tem pa zamolčati na čigav račun. Slovenci in Slovenke plačujejo drago elektriko, vodstvo GENi pa služi milijone in si izplačuje nagrade. Zakaj? Med drugim zato, ker v energetiki očitno delajo nesposobni ljudje, ki zadev niso sposobni predvideti vnaprej. Zato so v Sloveniji poceni proizvedeno elektriko prodali za več let vnaprej, danes jo drago kupujejo v tujini. Eden od razlogov je tudi ta, da Golobova vlada še naprej vztraja pri dragem “zelenem prehodu”. Tretji, da smo zaradi zgrešene energetske politike (čeprav imamo dovolj virov) odvisni od uvoza. In zadnji razlog je, da vlada, ko pride do krize, poseže po ukrepih, ki nimajo zveze s prostim trgom. Vse to pa, žal je tako, ni samo slovenska posebnost.
Izziv je po Paravanovih besedah predstavljal tudi prevzem 70.000 novih odjemalcev, potem ko so se s trga elektrike nekateri dobavitelji, npr. Telekom Slovenije in nemški EON, umaknili, uspešno pa naj bi se prilagodil razmeram na trgu. Spomnimo, da je Gen energija na podlagi septembra sprejetega poroštvenega zakona najela kratkoročno posojilo v višini 100 milijonov evrov, ki naj bi ga v celoti vrnili do letošnje pomladi, je zagovoril direktor družbe Gen energija, ki je matična družba skupine, Dejan Paravan. Družba Gen energija je beležila 372 milijonov evrov prihodkov (plan je bil 291 milijonov evrov), predlani 239,5 milijona evrov in en milijon evrov čistega dobička (planiranih 23 milijonov evrov), potem ko je predlani ta znašal 27,1 milijona evrov, piše STA.
Ana Horvat