fbpx

Iz koga se norčujejo na Vrhovnem sodišču, češ da ni pravnih podlag za preverjanje Masleševih kvalifikacij?

Damijan Florjančič in Branko Masleša - ki je takrat postal predsednik Vrhovnega sodišča (Foto: STA)

“Delodajalec ima v dvomu ne le pravico, ampak tudi dolžnost preveriti, ali zaposleni sploh izpolnjuje pogoje za delo,” je opozoril dr. Matej Lahovnik in pripomnil, da se na Vrhovnem sodišču očitno bojijo resnice ter da imajo vse za norce, ko razlagajo, da ni pravnih podlag, da bi preverili, ali ima Branko Masleša ustrezni pravosodni izpit, ki je pogoj, da sploh lahko sodi. Njegovim besedam je pritrdil tudi dr. Miha Pogačnik, ki je poudaril, da kadrovske evidence in papirji sodijo v sodno upravo, ki jo vodi generalni sekretar Vrhovnega sodišča; Ministrstvo za pravosodje pa ima službo za nadzor poslovanja sodišč, ki ima pristojnost nadzora nad sodno upravo. “Za pravosodje, ljudi in mednarodni ugled države dobro, da se vsak dvom čim prej odpravi,” je še opozoril. “Ko na sodiščih sodijo ljudje brez kvalifikacij in integritete, so primerljivi podatki za slovensko sodstvo na Evropskem sodišču za človekove pravice naslednji,” pa je včeraj komentiral premier Janez Janša, ki je svoje besede ponazoril s tabelo – ta namreč priča o tem, da je Slovenija, glede na delež sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic, uvrščena v sam vrh. 

Po včerajšnjih izgovorih predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, češ da nimajo pristojnosti oziroma pravnih podlag za preverjanje izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata, je pravnik dr. Miha Pogačnik poudaril, da kadrovske evidence in papirji sodijo v sodno upravo (60. in naslednji členi Zakona o sodiščih), ki jo vodi generalni sekretar Vrhovnega sodišča (61. a čl.). Ministrstvo za pravosodje pa ima službo za nadzor poslovanja sodišč, ki ima pristojnost nadzora nad sodno upravo (65. čl.). Na vprašanje, ali bo nadzor, je zapisal, da ne ve, bi bilo pa za pravosodje, ljudi in mednarodni ugled države dobro, da se vsak dvom čim prej odpravi. “Zdi se pa, da se vprašanju, “gde je pečat?” v tej zadevi, ki je pravno lahko rešljiva, počasi in vztrajno dodaja vprašanje, “gde je ministar,” je še pripomnil. Kot smo že omenili, je bil minister Marjan Dikaučič prisoten na nujni seji odbora za pravosodje – ki je bila namenjena predvsem tematikam, ki se nanašajo na sodnika Branka Maslešo in njegovo izobrazbo, to je bilo pa tudi vse – zadeve namreč niti ni komentiral.

Odgovorov na svoja vprašanja pa ni dobil niti Siol. Vrhovno sodišče je zavrnilo njihovo prošnjo, naj jim pošljejo odobritev Republiškega sekretariata za pravosodje in organizacijo uprave, ki ga je za pristop k pravosodnemu izpitu v Bosni in Hercegovini pridobil Masleša. “Sodišče z zahtevnim dokumentom ne razpolaga, zato je bilo treba prosilčevo zahtevo zavrniti, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija pri sodišču ne obstaja v materializirani obliki,” so odgovorili z vrhovnega sodišča. Z dokumentacijo, ki bi razjasnila karkoli glede Masleševih kvalifikacij, res ni sreče. Ministrstvo za pravosodje je v letu 2019 zapisalo, da v slovenskih predpisih ni pravne podlage za to, da bi se v Sloveniji priznaval pravniški državni izpit, opravljen v drugi državi. Ko je bil leta 1994 uveljavljen Zakon o pravniškem državnem izpitu, pa je v prehodni določbi določeno: “Z izpitom po določbah tega zakona je izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih.” Zapisali so še, da je bila dokumentacija, kako je bilo v konkretnem primeru preverjeno izpolnjevanje pogojev po ZSS pri imenovanju v trajni mandat leta 1994, skladno z določili takrat veljavnega ZSS, poslana Sodnemu svetu – ki pa nam je sporočil, da te dokumentacije ni v njihovih arhivih.

Podatki o opravljanju pravosodnega izpita vrhovnega sodnika so zasebne narave?
Z vrhovnega sodišča so Siolu tudi pojasnili: “Kot smo vam že večkrat pojasnili, gre pri tovrstnih podatkih za vprašanja, ki nikakor ne sodijo v pristojnost Vrhovnega sodišča RS. Prav tako vam je že bilo pojasnjeno, da je nabor podatkov, ki jih lahko sodišče kot delodajalec oz. če gre za sodnika, organ, pri katerem ta izvaja sodniško funkcijo, zbira, obdeluje in posreduje, zakonsko omejen. Zakonodaja ne predvideva zbiranja ali posredovanja podatkov, ki so vezani na zasebno področje zaposlenih. Odgovor na tovrstna vprašanja vam lahko ponudi le oseba, na katero se ta nanašajo.

masleša

Vir: Siol

Sodni svet podatkov o sodnici in sodniku v arhivih ni našel
Novinarji so namreč želeli pojasnilo, zakaj je Masleša sploh rabil odobritev sekretariata za pristop k pravosodnemu izpitu – tako je namreč sodnik sam povedal, ko je razlagal, kako je potekalo njegovo opravljanje pripravništva in pravosodnega izpita. Vse, kar je povedal, naj bi bilo razvidno iz dokazil – ki jih sicer ni pokazal, jih pa “skrbno čuva”. Če vrhovno sodišče s temi dokumenti ne razpolaga, bi bilo seveda prav, da bi pojasnili tudi to, kje naj bi se dokumenti nahajali. A Sodni svet po vsej verjetnosti ni pravi naslov, čeravno bi tak odgovor lahko pričakovali. Vladimir Horvat je namreč tudi na nujni seji za pravosodje izpostavil, da je Sodni svet iskal določene podatke tako o Masleši kot tudi o sodnici Jasminki Jaši Trklja, vendar pa podatkov v arhivih niso našli – kdo ima te podatke, Horvat ne ve. “To ostaja nerazčiščeno,” je poudaril in povedal, da se bo Svet s tem ukvarjal tudi na prihodnji seji.

masleša

Je notranja revizijska služba Univerze v Sarajevu prejela vlogo za diplomo Pravne fakultete št. 3227, ki vsebuje tipografsko analizo?
Novinar Luka Perš se že nekaj časa ukvarja tudi z diplomo Branka Masleše – za katero sicer menimo, da jo ima, je pa precej nenavadno, da so se pojavile že tri njene različice. Tudi iz tega razloga se je obrnil na Univerzo v Sarajevu z nekaterimi vprašanji, in sicer ga je med drugim zanimalo, če je pečat na tretji diplomi verodostojen. V slepem žigu na (domnevno) originalni diplomi naj ne bi bila črka Z, ampak obrnjena številka 2. Žig prav tako nima vidne zvezde ali letnika univerze. Poznavalci so namreč opozorili, da je v času SFRJ omenjeni pečat vseboval napis fakultete v latinici in latinsko ime Univerzitas Sarajevo vključno z letnico. Peršu se sum poraja tudi v zvezi z napisom Sarajevo in besedami, zapisanimi na datumu.

V kopijah diplom Pravne fakultete Sarajevo iz let 1974, 1977 in 1978 je namreč pisalo “V Sarajevu”, nato pa z besedami napisan datum. Enako je bilo tudi opaziti tudi pri diplomi Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu iz leta 1973 in diplomi iz leta 1985, na katerih je prav tako pisalo “V Sarajevu”. Novinarja medija Prava.si je torej zanimalo, ali je v času SFRJ na vseh diplomah takratnih fakultet v Sarajevu obstajal zapis »V Sarajevu« in je bil datum napisan s številkami; ali je bil v času SFRJ enoten žig za vse diplome vseh fakultet Univerze v Sarajevu; kateri  žig je bil uporabljen za Pravno fakulteto v Sarajevu v obdobju 1973–1980; ali so pečati vsebovali zvezdo ali letnik fakultete; ali drži, da je njihova notranja revizijska služba prejela vlogo za diplomo Pravne fakultete št. 3227, ki vsebuje tipografsko analizo; ali je notranja revizijska služba sprožila ustrezne postopke, in če da, katere ter kakšni so rezultati prejšnjih raziskav in kaj je že preverjeno. Zanimivo bo videti, kaj bo odgovorila Univerza – če sploh kaj.

Perš je nekajkrat tudi že omenil, da Masleša pripada vplivnemu krilu pravosodja iz Obale, enako kot njegov šef Florjančič. Oba sta svojo kariero pričela v Kopru kot še marsikateri vrhovni sodniki. Vrhovna sodnika sta pravzaprav postala v tandemu, tako kot Florjančič pa je bil tudi Masleša predsednik vrhovnega sodišča. Pod vplivno koprsko vejo pravosodja so spadali oz. so njegovi pripadniki tudi sedaj še Gregor in Jožica Velkavrh, Karel in Milan Štrukelj, Janez Brank, Nataša Butina Mrakić, Majda Žužek, Boris Sušec, Jana Petrič, Kristina in Darja Ožbolt, Francka Strmole Hlastec, Boris Strohsack, Danijel in Janez Starman, Bogomir Horvat, Vitomir Bohinec, Darja Srabotič in Samanta Nusdorfer.

Od ponarejanja uradnih listin do protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja ter lažnega izdajanja za uradno osebo
Aktivni državljan Vili Kovačič in nekdanji novinar Mitja Lomovšek sta proti Masleši vložila kazensko ovadbo, v kateri mu očitata več kaznivih dejanj, od ponarejanja uradnih listin do protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja ter lažnega izdajanja za uradno osebo. Žal je stvar prišla tako daleč, da jo lahko razrešijo le organi pregona. Lahko le upamo, da bosta generalni direktor Policije dr. Anton Olaj in vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant poskrbela za celovito in strokovno preiskavo ter podala ustrezne zaključke, je izpostavil novinar. Da je ponarejanje listin kaznivo dejanje, je včeraj opozoril tudi notranji minister Aleš Hojs. “Po vsem, kar smo spremljali v zadnjih tednih, je očitno, da sodstvo samo ni zmožno nedvoumno potrditi verodostojnosti nekaterih listin in spričeval. Čas je, da sume o ponarejenih listinah preveri policija in te dokončno ovrže oz. spiše ovadbo,” je sporočil.

Pred ESČP-jem še Ustavno sodišče
Na koncu pa preostane še morda najučinkovitejša opcija, da bi postopek romal na  ESČP – tja bi ga lahko vložil kdo od tistih, ki jim je Masleša sodil. Sodbo bi namreč lahko izpodbijal z razlogom, da je sodil sodnik, ki nima ustrezne izobrazbe. A pritožnik mora najprej izkoristiti vsa domača pravna sredstva, kar pomeni, da je treba pritožbo najprej vložiti na Ustavno sodišče. Po konvenciji mora država namreč imeti možnost, da najprej sama odpravi kršitev.

Slovenija je glede na delež sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic uvrščena v sam vrh
“Ko na sodiščih sodijo ljudje brez kvalifikacij in integritete, so primerljivi podatki za slovensko sodstvo na Evropskem sodišču za človekove pravice naslednji
,” pa je včeraj komentiral tudi premier Janez Janša, ki je svoje besede ponazoril s tabelo – ta namreč priča o tem, da je Slovenija glede na delež sodb z vsaj eno kršitvijo človekovih pravic uvrščena v sam vrh. Številke kažejo, da delež sodb brez kršitev znaša zgolj 8,31 odstotka. Premier je tudi komentiral Florjančičevo izjavo, in sicer z vprašanjem, ali je tako težko dejansko preveriti Masleševo diplomo in pravosodni izpit ter zapisati, da sta oba dokumenta verodostojna in zakonita. “Očitno je vse narobe,” je pripomnil.

Sara Bertoncelj