Mejni spor med Hrvaško in Slovenijo je star toliko kot sta stari državi. V začetku, ko smo se tako mi kot Hrvati osamosvajali, je bil duh sodelovanja med državama še močan. Že 11. januarja 1992 je arbitražna komisija mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t. i. Badinterjeva komisija, ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije. Nato je 5. maja 1993 takratni slovenski premier Janez Drnovšek v Zagreb poslal pismo, v katerem se je zavzemal za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva pod slovensko suverenostjo in jurisdikcijo ter za izhod na odprto morje.
Hrvaški sabor je 29. julija 2015 soglasno izglasoval sklep za enostransko prekinitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška je tako že tretjič enostransko odstopila od dogovorov s Slovenijo. Že 13. aprila 2017 je Hrvaška nadaljevala s provokacijami in razširjala sporno školjčišče. Naš hrabri premier Miro Cerar pa se je, namesto močnega pristopa, odločil poslati diplomatsko noto, ki jo Hrvati ignorirajo. Vlada Mira Cerarja se že dva meseca v javnosti širokousti, da bo absolutno spoštovala odločitev arbitražnega sodišča, tudi če ta za Slovenijo ne bo ugodna.