Poročilo slovenskega zdravnika iz prvih bojnih vrst, kjer se pripravljajo na najhujši vrh epidemije!

Datum:

“Zaenkrat lahko rečem, da smo v Celju dobro pripravljeni. Srečujemo se z mnogimi dvomi, saj takšno stvar delamo prvič, vendar smo dovolj zgodaj postavili strukture in pripravili prostore, da lahko vadimo pred najhujšim vrhom, ki prihaja. Te dni čutimo kot zatišje pred viharjem, saj vemo, da bo veliko ljudi potrebovalo našo pomoč. Nekateri med vami ste morali v vojno, sedaj pa se od večine zahteva le, da ostanejo doma. Ne bo težko,” pravi Federico V. Potočnik, zdravnik specializant infektologije, Splošne bolnišnice Celje, ki je z dogajanjem v času epidemije koronavirusa seznanjen iz prve roke. 

“V zadnjem času spremljam poročila iz Argentine, kamor je prišel neslavni COVID-19. V Sloveniji se s tem srečujemo že nekaj tednov, zato mislim, da je prav, da vam orišem, kako smo se pri nas odzvali na epidemijo”, pravi Federico V. Potočnik, zdravnik specializant infektologije, Splošne bolnišnice Celje.

Potočnik je svoje izkušnje delil na portalu Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija:

Četrtega marca je bil v Sloveniji potrjen prvi primer COVID-19. Ravno takrat je bil konec zimskih počitnic na Štajerskem, en teden pred tem pa v zahodni Sloveniji. Ogromno število ljudi se je vračalo s smučanja v Italiji, ki je medtem postalo evropsko žarišče COVID-19.

Pričeli so dosledno iskati stike in morebitne okužene. Slovenija je država, ki ogromno testira, je celo 6. na svetu po številu testiranj per capita, zato je število potrjenih primerov hitro naraščalo. V prvi fazi so testirali vsakega, ki je bil v rizičnem stiku ali je prišel iz Italije. Po nekaj dneh se je virus že toliko razširil med našim prebivalstvom, da ni imelo več smisla iskati stikov, ki bi imeli zgodovino potovanja v Italiji.

Največji problem predstavljajo okuženi mladi z blagimi simptomi prehlada, ki okužijo rizično skupino starejših
Velik problem pri odkrivanju bolnih predstavljajo tisti, ki so okuženi z virusom, ampak imajo zelo blage prehladne znake. To so večinoma mladi ljudje oz. srednjih let, in ravno ti so največ potovali. Ko se pozneje srečujejo s starejšimi, jih nevede okužijo; starejši pa imajo precej hujši potek s pogostejšim smrtnim izidom.

Sedaj, ko je virus tako razširjen, je bilo zaukazano, da moramo ostati doma. To je najboljši ukrep za to, da se virus počasneje širi. Ključno pri širjenju okužbe je, da se le-ta širi počasi, zato da ne pride do mase bolnih ljudi naenkrat, saj bi to prenasičilo bolnišnične zmogljivosti.

Novi koronavirus je sicer še vedno neznanka, vendar pa vemo, da se širi kapljično in ne aerogeno, zato se priporoča 1,5 metra distance med ljudmi
Koronavirusi so skupina virusov, ki nam je že dolgo znana. Povzročajo blage prehlade, zato se z njimi ne obremenjujemo. Pred leti je prišlo do epidemije SARS, nato se je pojavil manj znani MERS; oba spadata v to skupino virusov, ki sta mutirala v nevarnejše oblike. Tokrat pa je prišlo do sprememb virusa, ki jih še vedno odkrivamo in jih ne poznamo v celoti. Vemo pa, da se širi kapljično (torej z govorjenjem, kihanjem), ne pa aerogeno, kot na primer mnogo bolj nalezljive ošpice. To pomeni, da se virus po zraku ne širi, če ni izkašljanih ali izgovorjenih kapljic, ki hitro padejo na tla, zato priporočamo 1,5m razdalje.

Pri nekaterih medicinskih postopkih kot so bronhoskopija ali aspiracija pljuč, pa se te kapljice lahko aerosolizirajo, zato v teh prostorih uporabljamo dodatno zaščito. Znano je tudi, da pri 80% ljudi poteka kot blag prehlad, 20% jih po kakšnem tednu brez večjih težav nenadoma začne težko dihati in potrebujejo bolnišnično zdravljenje, 5% pa intenzivno terapijo. Zato so poslabšanja praviloma 10 dni z zamikom. Če imate danes 100 okuženih, jih boste 20 hospitalizirali šele čez dober teden.

S pripravami so začeli pred slabim mesecem, in sicer so aktivirali stare plane za primere epidemij
V Celju so situacijo spremljali od vsega začetka, posebej infektologi. S pripravami so začeli pred slabim mesecem, in sicer so aktivirali stare plane za primere epidemij in določili vodje z različnih področij (kirurg, internist, glavna medicinska sestra, infektolog, ipd.), ki so usklajevali skupen odziv.

Kmalu je Civilna Zaščita pripeljala tri zabojnike, ki so jih namestili pred stavbo urgence za to, da se pretestira prebivalstvo na način, da ne bi vstopali v bolnišnične prostore. Ker so bili praktično vsi neprizadeti, so odšli nato domov in so jim rezultate sporočali po telefonu.

Urgenco so spremenili v COVID-urgenco, kjer se vsakega obravnava, kot da je okužen
Celjska bolnišnica ima več stavb, urgenca je prostorsko ločena. 20. 3. smo preselili vse urgentne službe v glavno stavbo in so urgenco spremenili v COVID-urgenco. To pomeni, da se osebje obleče v varovalno opremo pred vstopom v stavbo in to opremo nosi ves čas. Tja prihajajo vsi COVID-pozitivni pacienti ne glede na patologijo in vsi pacienti z vročino in prehladnimi znaki, torej sumljivi za COVID-19. Vsakega se obravnava, kot da je okužen. Vsakemu se pred vstopom vzame bris za COVID-19, nato ga pregleda zdravnik.

Na izmeno delajo štirje zdravniki: en splošni, en infektolog in dva internista. Tudi če gre za npr. apendicitis, kirurg pride na COVID urgenco pregledati pacienta. Če se izkaže, da je bris negativen, gre pacient v t.i. “čisto” urgenco, kjer se obravnava vse preostale paciente, ki nimajo suma na COVID-19. Okužene, ki potrebujejo hospitalizacijo, pa sprejmejo na infekcijski oddelek, ki so ga za ta namen spraznili. Če se jim stanje poslabša do te mere, da potrebujejo intenzivno zdravljenje, so premeščeni na intenzivni oddelek.

Ta oddelek ima originalno nekaj čez deset postelj, ampak je predvidena razširitev na druge oddelke, kjer se že pripravlja in namešča opremo, aparature in respiratorje. Zaščitne opreme ni veliko, ker se vsaka evropska država zelo trudi, da bi imela zase vsega dovolj. Dobivajo ponudbe s Kitajske, ki se uspešno bori proti tej bolezni in kjer že pospravljajo dodatno postavljene bolnišnice.

Te dni čutijo kot zatišje pred viharjem, saj vedo, da bo veliko ljudi potrebovalo pomoč
Zaenkrat lahko reče, da so v Celju dobro pripravljeni. Srečujejo se z mnogimi dvomi, saj takšno stvar delajo prvič, vendar so dovolj zgodaj postavili strukture in pripravili prostore, da lahko vadijo pred najhujšim vrhom, ki prihaja. Te dni čutijo kot zatišje pred viharjem, saj vedo, da bo veliko ljudi potrebovalo njihovo pomoč.

Potočnik upa, da nam njihova izkušnja pomaga pri tem, da ostajamo zdravi, da skupaj premagamo to bolezen. Nekateri med nami so morali v vojno, sedaj pa se od večine zahteva le, da ostanejo doma. Ne bo težko.

Še to: ko se je pred dnevi zjutraj vračal z dežurstva, je videl posnetek, ki so ga v Argentini naredili za Pevsko Glasbeni Večer: Samo milijon nas je. Zares lep! Prav taista ljubezen do skupnosti in do domovine je tisto, kar nam daje moč, da gremo jutri naprej v ta boj. Hvala vam!

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...