O uspehih Slovenije na področju digitalne preobrazbe poročajo tudi tuji mediji

Datum:

Slovenija je resno zakorakala v digitalno preobrazbo družbe, o tem pa poročajo tudi tuji mediji. Prvi korak so digitalne vinjete, od prihodnjega leta pa bodo tudi vozniška dovoljenja. Hrvaška, denimo, načrtuje uvedbo digitalnih vozniških dovoljenj šele leta 2033. O digitalnih ambicijah Slovenije priča dejstvo, da se je po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), ki spremlja celotno digitalno uspešnost Evrope, leta 2021 uvrstila na 13. mesto z naraščajočim trendom in se tako uvršča nad evropsko povprečje. Vlada napoveduje, da se bo s takim tempom leta 2030 uvrstila med prve tri države na DESI-jevi lestvici in s tem s prestola digitalnega prvaka Evrope strmoglavila Dansko, Švedsko ali Finsko.

Slovenija je v objavljenem indeksu osma v Evropi po vključevanju digitalne tehnologije v poslovne transakcije. Po najprestižnejši svetovni lestvici digitalnih vlad, ki jo izvaja japonska univerza Waseda, je Slovenija leta 2021 zasedla solidno 23. mesto na svetu. Po poročanju tujih medijev, je Hrvaška je na isti lestvici precej nižje, za 50. mestom.

Načrti so veliki
Digitalne vinjete in vozniška dovoljenja pa so le del načrta, saj je premier Janez Janša na novinarski konferenci jasno povedal, da Slovenijo vidi kot državo, ki bi morala imeti velike koristi od vlaganja v kriptovalute ter informacijsko varnost in da vsaka zamenjava zastarelega papirja z metodami digitalne identifikacije Slovenijo dvigne na lestvico in jo tako naredi privlačnejšo za potencialne vlagatelje. Načrt digitalne preobrazbe vključuje naložbo 26,5 milijona evrov (30 milijonov dolarjev) v izvajanje strategije v letu 2022, 24 milijonov evrov v letu 2023 in 6 milijonov evrov v letu 2024 v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija, Slovenskim podjetniškim skladom in SID banko. Vlada je januarja objavila razpise za digitalno preobrazbo in hibridni oblak, v katerega bo vložila 44 milijonov evrov oziroma 2,5 milijona evrov, ponudbe na razpisu v vrednosti 10 milijonov evrov za projekte skupnega interesa EU pa bodo objavljene v drugem četrtletju 2022. Aprila 2021 je parlament sprejel program Digitalna Evropa, prvi finančni instrument v EU, ki je posebej namenjen uvajanju tehnologije podjetjem in državljanom.

Prvi petasuperračunalnik in napredna umetna inteligenca
Slovenija se ponaša s prvim petasuperračunalnikom v državi (nanaša se na računalniške sisteme, ki lahko izračunajo najmanj 10¹⁵ operacij s premikajočo se točko na sekundo) HPC Vega, ki je v obtoku od leta 2020, poleg tega pa je zagnala nacionalno testno blockchain infrastrukturo SI-Chain, ki naj bi omogočila testiranje obstoječih in novih blockchain aplikacij za javni in zasebni sektor. Tehnologija veriženja blokov omogoča varnejše in hitrejše transakcije, ki ostanejo zapisane, ter jih je skorajda nemogoče spremeniti. Posamični bloki, ki skupaj tvorijo celoto, vsebujejo informacije o predhodnem bloku. Pri teh informacijah gre za čas transakcije in pa podatke o sami transakciji.

HPC Vega, prvem in edinem slovenskem superračunalniku peta merila (foto: printscreen)

Junija 2020 je Slovenija začela Iniciativo Global Artificial Intelligence Partnership Initiative (GPAI), ki spodbuja odgovorno uporabo in razvoj umetne inteligence ter spodbuja naložbe, ki upoštevajo človekove pravice in raznolikost. Leto pozneje je bil sprejet Nacionalni načrt za odzivanje na kibernetske incidente (NCIRP), ki poenoti upravljanje kibernetskih incidentov in zagotavlja smernice za usklajen odziv. Omenjeni indeks tudi navaja, da je jasno, da Slovenija namerava nadaljevati s prizadevanji za digitalizacijo poslovanja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih.

Za izvrševanje skrbi Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo
V namen je bilo ustvarjena tudi Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo, pod vodstvom Marka Borisa Andrijaniča, ki skrbi za dosledno izvrševanje digitalizacije na področju 40 konkretnih ukrepov na področju zdravstva, izobraževanja, javne uprave in gospodarstva, s katerimi bi se Slovenija prebila med najnaprednejše države v Evropi. Digitalizacija pa ni le priložnost za obsežne poslovne naložbe, ampak tudi sredstvo ustvarjanja dobička Evropske unije. Dobili bi namreč 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov ugodnih posojil Sklada za okrevanje in odpornost, digitalizacija pa je ključna točka istoimenskega slovenskega programa.

“Imamo veliko izzivov, ko gre za digitalno vključenost, saj ima v Sloveniji samo 55 odstotkov odraslega prebivalstva osnovne digitalne veščine. To je absolutno premalo za učinkovito vključevanje v digitalno družbo. Gospodarstvo je na tem področju zelo napredno. Smo na osmem mestu, ko gre za uporabo digitalnih tehnologij v podjetjih,” je za medije povedal Andrijanič.

Po človeškem kapitalu je Slovenija na 13. mestu v EU. Slovenski človeški kapital je po mnenju strokovnjakov ena od prednosti države, saj ima veliko število diplomiranih STEM strokovnjakov, število IKT start-upov pa je nad povprečjem EU. Petinpetdeset odstotkov ljudi, starih od 16 do 74 let, ima vsaj osnovne digitalne veščine, kar je evropsko povprečje. Delež IKT strokovnjakov v letu 2021 znaša 4,4 % delovne sile v primerjavi s 3,9 % pred letom dni, ženske pa predstavljajo 17 % vseh IKT strokovnjakov.

Tanja Brkič

Sorodno

Zadnji prispevki

Je vlada Metsolo zavedla glede Janševega obiska Ukrajine?

V torek je Državni zbor nagovorila predsednica Evropskega parlamenta...

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...