Papež Janez Pavel II je pred 25. leti prišel na prvi uradni obisk na naših tleh. Po prihodu in sprejemu na letališču na Brniku je odšel na Brezje, kjer je v baziliki molil pred podobo Marije Pomagaj in obiskal tamkajšnji samostan. Sledila sta srečanje s takratnim političnim vrhom na Gradu Brdo in vožnja v Ljubljano, kjer ga je ob cesti pozdravila množica ljudi. Obisk je zaznamoval slogan Oče, potrdi nas v veri. Obletnico obiska svetega Janeza Pavla II. so v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Brezje obeležili s postavitvijo razstave fotografij na 25 panojih v parku ob baziliki, jubileja pa so se spomnili tudi z mašo. Apostolski nuncij Jean-Marie Speich je poudaril, da bil sv. papež Janez Pavel II. zelo pomemben za Slovenijo. “To, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji, se je začelo z ljudstvom, z ljudmi, ki so dosegli, da so se začele stvari spreobračati.”
Pred 25 leti je na svoj prvi uradni obisk v Slovenijo prispel papež Janez Pavel II – V Slovenijo je prišel 17. maja 1996, nekaj pred 5. uro popoldne. V treh dneh svojega obiska se je papež srečal s številnimi verniki ter tedanjimi vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja. Posebej pristno je bilo njegovo srečanje z mladimi v Postojni na dan, ko je obeleževal tudi svoj 76. rojstni dan, so zapisali na STA. Naslednji dan, v soboto, je papež pred okoli 100 tisoči verniki iz Slovenije in tujine na hipodromu v Stožicah vodil osrednje evharistično slavje ob 1250-letnici krščanstva na Slovenskem. V pridigi se je sprehodil skozi zgodovino krščanstva na Slovenskem in pozval k vrnitvi k izvirom vernosti. Isti dan popoldne se je nato na športnem letališču v Postojni srečal z več kot 50 tisoč mladimi, ki so mu ob tej priložnosti zapeli za 76. rojstni dan, ki ga je praznoval ravno v takrat, papež pa jim je vrnil z znamenitim stavkom v slovenščini: “Papež ‘ma vas rad!“
Naslednji dan, v nedeljo, se je papež v bližini mariborskega letališča srečal z okoli 100 tisoč verniki, popoldne pa je v mariborski stolnici molil na grobu škofa Antona Martina Slomška ter se družil s predstavniki političnega, znanstvenega in kulturnega življenja. Sledilo je protokolarno slovo na mariborskem letališču, od koder se je z letalom vrnil v Vatikan. Želja Katoliške cerkve na Slovenskem, da bi papež med svojim obiskom za blaženega razglasil Slomška, se ni uresničila – a je to Janez Pavel II. storil med svojim drugim obiskom v Sloveniji, 19. septembra 1999. Papež Janez Pavel II. se je kot Karol Jozef Wojtyla rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Škofovsko posvečenje je prejel leta 1958. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978 in je tako postal 264. papež oziroma 263. naslednik apostola Petra v zgodovini Katoliške Cerkve. Umrl je 2. aprila 2005.
Začelo se je z ljudstvom, z ljudmi, ki so dosegli, da so se začele stvari spreobračati
Jubileja so se spomnili tudi z mašo, ki je potekala v nedeljo, 16. maja, na trgu pred baziliko na Brezjah. Na portalu družina.si preberemo, da jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. Nosil je mašni plašč, ki ga je pred 25 leti nosil tudi sv. papež Janez Pavel II. V svojem nagovoru je dejal, da je bil papež Janez Pavel II. velika osebnost v zadnjem četrtletju 20. stoletja: “Je posebna vrednost, ki jo ima za poljski narod in kulturo.” Papež Janez Pavel II. je bil velik človek in velik teolog, ki se je zelo zavzemal za mlade in za družine. “Vemo, da je bil sin ideologije, ki je ubijala ljudi in iz tega naroda je izšel. Bil je del vzhodnega ideološkega bloka,” je spomnil nuncij in izpostavil, da je bil papež Janez Pavel II. zelo pomemben za Slovenijo. “To, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji, se je začelo z ljudstvom, z ljudmi, ki so dosegli, da so se začele stvari spreobračati. Z mednarodnega vidika sta pomembni dve stvari za narod v Sloveniji. Nemčija in Sveti sedež, osebno sv. papež Janez Pavel II., sta si prizadevala in sta priznala novo realnost, neodvisnost Republike Slovenije. Čeprav je Slovenija odreagirala tako kot je, je izbrala tudi svojo pot na politični ravni in zavedati se mora, da je tudi del te svete poti, ki je Janez Pavel II. Zelo dobro bi bilo analizirati in se po vesti vprašati, kako je šla ta pot neodvisnosti Republike Slovenije zadnjih trideset let,” je še dejal.
Sara Bertoncelj