Ob svetovnem dnevu voda smo v Sloveniji vajeni krepostnih izjav politikov o pomenu pitne vode, med drugim smo v času Cerarjeve vlade pravico do pitne vode zapisali celo v ustavo, t. i. civilna družba pod vodstvom raziskovalnega inštituta 8. marca pa je referendum o vodah izkoristila za predvolilno politično propagando (čeprav tisti zakon ni imel prav nič s pitno vodo, so še vedno trdili, da se borijo prav za pitno vodo). A ko je pitna voda res ogrožena, ostane slovenska leva elita in njena aktivistična izpostava na ulici tiho – v primeru kanalizacijskega kanala C0, ki ga ljubljanski župan kljub opozorilom strokovnjakov in okoljevarstvenikov trmasto gradi naprej, so politiki in aktivisti ostali nemi. Ker je prav, da se ta problematika vendarle izpostavi tudi v mednarodnem prostoru, je pred časom evropska poslanka Romana Tomc ob Svetovnem dnevu voda na Evropsko komisijo naslovila vrsto vprašanj v zvezi s kanalom C0.
Kot je zapisala v sporočilu na svoji domači strani, svetovni dan voda vsako leto znova nudi priložnost za razmislek o trenutnih izzivih, povezanih z vodo. Voda in vodne poti imajo zaradi svoje temeljne vloge v družbi prostor tudi v evropski zakonodaji.
Resolucija Evropskega parlamenta o dostopu do vode kot človekovi pravici določa, da je pravica do varne in čiste pitne vode in komunalnih storitev priznana kot človekova pravica. V Sloveniji imamo pravico do čiste pitne vode zapisano celo v ustavo. Voda ni zgolj tržni proizvod, temveč javna dobrina, ki je nujna za človeško življenje.
Sporno dogajanje okrog gradnje kanala C0
Skoraj eno tretjino vseh svetovnih sladkovodnih virov predstavlja podzemna voda. V državah članicah EU podzemna voda zagotavlja 65 % pitne vode in 25 % vode za kmetijsko rabo. Kakršno koli onesnaženje podzemne vode pomeni veliko katastrofo, okrevanje ni preprosto, odstranjevanje kontaminiranih virov težko, kar lahko na dolgi rok pripelje celo do njihovega kopičenja.
Prav zato evropska poslanka opozarja na sporno dogajanje okrog gradnje ljubljanskega kanala C0. Gradnja kanalizacije namreč poteka čez zajetje pitje vode, s katero se oskrbuje naše največje mesto, in celo brez ustreznih dovoljenj.
Evropska komisija Tomčevi še ni odgovorila
Na Evropsko komisijo je pred časom naslovila nekaj vprašanj. Zanimalo jo je, ali so seznanjeni z neustrezno izbiro trase kanala, ali je bila Komisija zavedena, ko je dovolila gradnjo brez okoljevarstvenega dovoljenja ter kaj lahko stori v primeru takšnega ogrožanja zdravja državljanov. Odgovora do danes še ni prejela.
Je pa situacija zares zaskrbljujoča, namreč vodonosnik, iz globin katerega črpajo vodo, se napaja iz podzemnega toka reke Save, čez njega pa je načrtovan kanal C0. Ta vodonosnik na območju Ljubljanskega polja oskrbuje s pitno vodo prestolnico in okolico s 330 tisoč prebivalci. Sanacija tovrstnega onesnaženja pa bi bila dolgotrajen, tehnološko zahteven in drag proces.
Kako se bo razpletla ta zgodba, ne vemo. Odgovorni bi vsekakor morali razjasniti ozadje gradnje, predložiti ustrezna dokazila, če pa z njimi ne razpolagajo, gradnjo ustaviti. Ob takem posegu na območje pitne vode pa je predvsem zaskrbljujoča tišina okoljskih nevladnih organizacij, ki so se borile za vpis vode v ustavo in pred dvema letoma preprečile uveljavitev zakona o vodah.
Andrej Žitnik