Na polovici mandata je tudi na področjih kmetijstva, gozdarstva, prehrane in javne uprave jasno, da večina ciljev in obljub iz koalicijske pogodbe ne bo realiziranih. Na področju razpisov je polno birokratskih ovir, davčne blagajne pa so poskrbele, da marsikateri kmet ne opravlja več dejavnosti na kmečkih tržnicah, in tako je posledica ministrstva prej zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev kot pa obljubljeno izboljšanje razmer. V javni upravi je še vedno prisotna prevelika birokratizacija brez usposobljenih uslužbencev, jasnih ciljev in kriterijev uspešnosti. Več kot očitno je, da stanje postaja nevzdržno.
V včerajšnji oddaji Objektiv sta svoja mnenja glede te tematike in glede dela vlade soočila predstavnika strokovnega sveta SDS, tako imenovane vlade v senci, Matjaž Kočar za kmetijstvo in okolje in Fidel Krupić za javno upravo.
Težav na področju kmetijstva je veliko. Prihaja do upadanja samooskrbe na nekaterih najpomembnejših segmentih, kot so prašičjereja, zelenjava, sadje, krompir, ekološko pridelana hrana, ob dejstvu, da cene večine kmetijskih proizvodov padajo, kljub preprečevanjem s strani vlade, da je krize konec. Zavez, ki si jih je zadala vladna koalicija na področju kmetijstva je zagotavljanje stabilnih razmer. A stanje je drugačno in takšno, da slovenski kmet ni še nikoli deloval v tako nestabilnih in kritičnih časih.
Podjetje Slovenski državni gozdovi zaradi neukrepanja buri duhove
Javnost pretresa tudi stanje glede javnih gozdov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ustanovilo državno podjetje Slovenski državni gozdovi, kjer je država dala poroštva v vrednosti 20 milijonov evrov in s tem posledično zaustavila dela v državnih gozdovih. Ministrstvo ni zagotovilo prehoda iz sistema koncesij, s posledicami te neodločitve pa se soočamo danes, ko smo priča pravi epidemiji podlubnikov v slovenskih gozdovih. Pojavlja se vprašanje ali bo lahko podjetje gleda na sedanjo prakso lahko opravljalo svojo nalogo?
Kočar je izrazil obžalovanje, ker država očitno ne zna biti dober gospodar, in dodal, da bolj razvite države ne znajo presekati s sklepanjem političnih vezi v tako pomembnih zadevah. Opozoril je, da bo nujno ukrepanje do naslednje pomladi, da se zajezi škodljivca v slovenskih gozdovih.
Brez ukrepanja ministrstva na področju vzpostavljanja lesnopredelovalnih centrov
Prav tako ministrstvo ni naredilo nič na področju vzpostavitve lesnopredelovalnih centrov. Kočar je poudaril, da lesnopredelovalna industrija glede na visok delež gozdov predstavlja dober potencial, in predlagal, da bi bilo smiselno poiskati poslovnega partnerja v tujini, ki ima utečeno mrežo distribucije v primeru polizdelkov.
“Pristojne inštitucije ne opravljajo svoje naloge, predvsem Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije,” pravi Kočar. Uveljavitev novega modela ugotavljanja katastrskega dohodka bo prinesel 100-% povečanje katastrskega dohodka po letu 2018. “Dodamo lahko neustreznost ukrepanja na obmejnih območjih, slabo črpanje evropskih sredstev, opuščanje in zaraščanje kmetijskih zemljišč, prodajo obmejnih zemljišč tujcem in vprašanje varovanja državne meje, kar vsekakor ni spodbudna popotnica za drugo polovico mandata,” opozarja Kočar.
Slovensko kmetijstvo se je znašlo v zelo nezavidljivem položaju
Kočar je poudaril potencial slovenskega kmetijstva in kmeta, ki obdeluje to zemljo in ima specifičen odnos do te zemlje. “Naredili bi lahko marsikaj, da bi se stvari spreobrnile na bolje, pa smo žal postopke zakomplicirali do te mere, da so velikokrat nerazumljivi celo strokovnjakom. Izgovori, da je za vse kriva EU so na rahlih temeljih in služi bolj kot izgovor,” je dejal Kočar. Izpostavil je nujo, da je potrebno delati z ljudmi, iti med ljudi in jih poslušati, da se seznanimo s konkretnimi problemi, in opozoril, da situacija, kakršna je danes, nastopi, ko se politika oddalji od realnega življenja.
Slovenski kmetijski prostor obvladujejo multinacionalke
Po besedah Kočarja je potrebno razbremeniti tisti del, ki je vezan na marže, kajti slovenski kmetijski prostor obvladujejo v veliki meri multinacionalke. Blago, ki je slabše kakovosti, se pojavlja v slovenskih trgovinah, kmet pa kljub visoko kvalitetnemu produktu zaradi manjšega obsega proizvodnje ne more lansirati svojega produkta preko sistema do končnega potrošnika. Dodal je, da imajo v stranki SDS pripravljene konkretne rešitve, ki bi lahko koristile vladi.
Nujna je manjša birokratizacija, ne pa dodajanje dodatnih zahtev
“Napaka je, da želimo Evropi pokazati, kako smo dosledni birokratsko, namesto da bi poenostavili vse postopke, kajti moč jih je,” je povedal Kočar in dodal: “Potrebno je tudi slediti minimalnim zahtevam, ki jih Evropa postavlja pred slovenskega kmeta, ne pa da mi dodajamo dodatne zahteve, zakonske omejitve ali birokratske ovire, ki jih mora kmet preiti, zato da pride do tistega, do česar bi lahko prišel po veliko enostavnejši poti.”
Davčna noviteta marsikaterega kmeta pregnala s tržnic
V praksi se po besedah Kočarja pojavljajo težave v segmentu novega programa razvoja podeželja, ker naj bi bil neuporaben zaradi težkega izvajanja, predvsem pa transferji težko pridejo do kmetov. Noviteta, ki se tiče davkov, je za kmete problematična, primerna je za tiste kmete, ki poslujejo kot gospodarski subjekti, ki so prisotni z večjim obsegom prometa. Veliko ljudi se je umaknilo s tržnic, nekateri so se odločili za prodajo na lastnem dvorišču kmetije.
Nujno znižanje katastrskega dohodka in vzpostavitev vzajemne neprofitne zavarovalnice
Kočar je poudaril, da bi bilo nujno znižati katastrski dohodek, saj ne more biti obdavčeno tisto zemljišče, ki je v osebni uporabi družine, in predlagal vzpostavitev vzajemne neprofitne zavarovalnice, ki bi pokrivala stroške v elementarnih nesrečah. “Navadne profitne zavarovalnice za to niso primerne,” je dejal in opozoril, da tudi država pri nas za povračilo škode porabi preveč časa. Npr. v Avstriji za povračilo porabijo zgolj 14 dni.
Slovenska javna uprava stagnira
Usposobljenost javnih uslužbencev, optimizacija postopkov z jasnimi cilji in kriteriji uspešnosti, transparentnost, prenos težišča odločanja v javnih zavodih na stran uporabnikov in plačnikov storitev nas pripeljejo do kakovostnih javnih storitev, ki si jih vsi želimo. To si je pred dobrima dvema letoma zadala Cerarjeva vlada, a do danes niso uspeli realizirati niti ene zaveze, ki so jo dali državljankam in državljanom. Ostalo je pri obljubah in poudarjanju “etičnosti”.
Portal za podjetja in podjetnike VEM ali Vse na enem mestu na številnih področjih ne deluje. Na novo je bil ustanovljen direktorat za informatiko in informacijsko družbo, dlje od teoretičnih izhodišč pa niso prišli. Krupić se je vprašal, kaj tam ti ljudje počnejo za denar davkoplačevalcev?
Vlada nima strategije za razvoj lokalne samouprave
Vlada si je zadala poiskati inovativne in učinkovite postopke za povečanje učinkovitosti delovanja javne uprave, ponovno je ostalo zgolj pri ideji. Izrecno je bila napovedana optimizacija strokovnega in transparentnega delovanja javne uprave, a to je bilo vse. Na področju lokalne samouprave je bilo opredeljenih 10 ukrepov, do sedaj ni bil realiziran niti eden. Strategije razvoja lokalne samouprave, ki naj bi odgovorila na ključna vprašanja ustanavljanja pokrajin, združevanja občin, reforme sistema financiranja občin pa še vedno ni. Veliko besed, malo dejanj. Ukrepi so le črka na papirja. Od obljub davkoplačevalci nimamo nič.
Ogromno javnih uslužbencev in neučinkovita država
Na eni strani imamo po besedah Krupića prenormiranost in prezakompliciranost postopkov. Ko se postopki zapišejo, ni nobene simulacije, po drugi strani se uslužbencev večinoma ne usposablja in izobražuje. V javnem sektorju ni normativov, kaj od koga pričakovati – kako potem ugotoviti, kdo dela bolje, kdo slabše. Masa plač se je povečala in s tem stroški dela javne uprave. Človek bi pričakoval, da bomo v dvomilijonski državi imeli učinkovit delujoč sistem, glede na to, da imamo 165.617 javnih uslužbencev, za katere porabimo kar 323 milijonov letno.
Prenormirana, nekoherentna, kontradiktorna zakonodaja
“Naša zakonodaja je prenormirana, nekoherentna, kontradiktorna,” je kritičen Krupić. Po njegovem bi morala biti jasna merila nagrajevanja glede na učinek, prav tako pa je potrebno zagotoviti pravilno vodenje in vodje, ki so izbrane na podlagi sposobnosti in ne političnih povezav. “Poleg tega bi bilo nujno, da bi bila javna uprava prisotna na terenu. Prijazna v smislu, da pomaga človeku,” še meni.
Kočar je predlagal, da je potrebno poenotiti sistem, ga približati slovenskemu kmetu, ga poslušati, se spustiti v realno sfero, spremeniti zakonodajo, organizacijo dela – gre za cel splet ukrepov, da bodo vidni učinki. “Potrebno je zavedanje, da država nima kaj delati s kmetijskim zemljiščem, naj ga ima kmet, saj je v končni fazi on tisti, ki ga obdeluje,” je povedal Kočar.
Krupić je za konec povedal, da bi moral imeti vsak postopek zdravorazumski odgovor in k temu je potrebno stremeti. Kočar pa je komentiral, da interpelacija oblasti daje dobro priložnost in obvezo za to, da stopi pred ogledalo: “Najpogumnejši bodo celo odprli oči, bolj pogumni bodo odprli ušesa in če njihov ego ne bo prevelik, potem bodo lahko slišali marsikaj koristnega in pametnega in bodo to uporabili pri svojem delu.”
N. Ž.