Deset let maltretiranja na sodišču, škoda tako osebna kot poslovna, odškodnina pa sramotno nizka. Govorimo o primeru Patria, seveda. Medtem ko je v Sloveniji očitno vseeno, če nekoga po nedolžnem strpaš v zapor, pa tisti, ki odhajajo v pokoj ali pa jih razrešijo s položaja, v žep pospravijo neprimerno visoke vsote.
Potem ko je sodišče kar deset let vleklo sramotni primer Patria in na koncu poskrbelo, da je primer zastaral, Janez Janša, Anton Krkovič in Ivan Črnkovič, odškodnine ne bodo zahtevali od države oziroma davkoplačevalcev, ki polnijo proračun, temveč od vseh ključnih oseb slovenskega pravosodja, ki so peljali nepravni proces Patria od začetka do njenega zastaranja. Skupno terjajo dobrih 15 milijonov evrov odškodnine zaradi nezakonito prebitega časa v zaporu. Ob tem ne gre zanemariti, da je bila zaradi gonje, ki je trajala celo desetletje, vsem trem storjena velika škoda, tako osebna kot poslovna oziroma politična.
Kolikšno ceno ima lahko desetletje krivic?
Ivan Črnkovič, ki je bil v zaporu 184 dni, od države zahteva dobrih 13 milijonov evrov odškodnine, Janez Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, 900 tisoč, Anton Krkovič, ki je bil v zaporu 259 dni, pa 600 tisoč evrov. Pri Janši in Krkoviču gre pri odškodninskem zahtevku večinoma za odškodnino zaradi nezakonitega zapora, pri Črnkoviču pa je večina zahtevane odškodnine zaradi poslovne škode, ki je bila povzročena njegovemu podjetju.
Te zahtevke so vložili konec julija, konec septembra pa so s pravobranilstva dobili poravnalne ponudbe, ki so bistveno nižje od njihovih zahtevkov, zato jih niso sprejeli. Krkoviču so na primer ponudili nekaj več kot 30 tisoč evrov, Janši pa nekaj manj kot 53 tisoč evrov. Zdaj čakajo novo ponudbo, sicer nameravajo v tožbo.
Medtem ko nekateri želijo, da se jim s primerno denarno odškodnino vsaj delno povrne za praktično nepopravljivo škodo, ki jim je bila storjena zaradi sodniške nestrokovnosti, pa lahko v Sloveniji najdemo kar nekaj primerov, ko so se v žep pospravljale nesramno visoke odpravnine. In to ne v primeru nezakonitega zapora, ampak v primeru upokojitve ali razrešitve s položaja.
Direktor Športne loterije Janez Bukovnik – 200 tisoč evrov
Janez Bukovnik je Športno loterijo vodil kar 22 let, konec avgusta 2017 se je upokojil in ob tem prejel astronomsko odpravnino, ki je, da je stvar še toliko bolj absurdna, celo nad vsemi zakonskimi mejami. Njegova odpravnina za kar šestkrat odstopa od zakonskega minimuma. Po zakonu o delovnih razmerjih namreč delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih plač Ob tem pa velja spomniti, da tudi poslovanje Športne loterije ni tako čisto.
Gašpar Gašpar Mišič, Luka Koper
Ko so ga razrešili z mesta predsednika uprave Luke Koper, je Gašpar Gašpar Mišič zahteval, da ga sprejmejo nazaj na mesto predsednika uprave ali pa mu izplačajo odpravnino v višini 660 tisoč evrov. Po pogodbi mu sicer odpravnina ali odškodnina nista pripadali.
Gašpar Mišiču so sicer v Luki Koper očitali, da je nesposoben za vodenje družbe, saj mu ni uspelo pravočasno sprejeti niti plana za tekoče leto, poleg tega pa je celo vozil pod vplivom alkohola s službenim vozilom.
Namesto, da bi se mirno umaknil, je Gašpar Gašpar Mišič vztrajal pri svojem in na koncu na Delovnem sodišču v Kopru dosegel “pravico”. To naj bi Mišiču delno ugodilo, zaradi prenehanja pogodbe pa naj bi bil upravičen do nekaj več kot 130 tisoč evrov.
Marjan Kramar, NLB – milijon evrov
Svojevrsten rekorder pri prejemu odpravnine je zagotovo nekdanji predsednik Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar, ki je s položaja odšel s kar milijonom evrov nagrade. Sporna pa ni samo višina odpravnine, ampak se opravičeno lahko vprašamo, kako je možno, da sploh kakšen znesek dobi človek, ki je bil vodja največje slovenske banke ravno v času, ko je nastajala bančna luknja in ko se je opralo milijardo evrov umazanega iranskega denarja.
Spomnimo, da je Kramar NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009. Na zaslišanjih, ki so potekala v Državnem zboru RS pred bančno komisijo (takrat jo je vodil Marko Pogačnik, SDS), pa je Kramar dejal, da se glede bančne luknje ne čuti osebno odgovornega, krivdo pa je zvalil na druge. Na seji komisije so ga vprašali tudi o njegovi nagradi, glede katere je Kramar dejal, da so “ob danih pogojih, resursih in ciljih izvlekli tisto optimalno, kar se je dalo”.
A zgodbe še ni konec. Ko ga je komisija ponovno pozvala na zaslišanje, se Kramar kar naenkrat ni več spomnil stvari. Da je mera polna, pa je javnost razburila še informacija, da naj bi spornega iranskega poslovneža Iraja Farrokhzadeha, ki je od decembra 2008 do decembra 2010 v NLB opral okrog milijardo evrov, povabil prav Kramar. Isti Kramar, ki je ob odhodu odšel z milijončkom evrov v rokah.
Slaba banka – 180 tisoč evrov
Ostanimo še naprej pri bankah, natančneje pri t. i. slabi banki. Tudi tukaj so se poleg visokih plač delile tudi visoke odpravnine. Sicer ne slovenskim državljanom, a kljub temu gre za jasen primer, kako je za nekatere poskrbljeno, za druge pa ne.
Kar dvakrat so v t. i. slabi banki izplačevali odpravnine. Najprej je državna banka DUTB predčasno odstavljenemu izvršnemu direktorju Christopherju Gwilliamu izplačala 129 tisoč evrov odpravnine, samo leto pozneje pa je vlada kot člana upravnega odpora DUTB odpoklicala še Torbjörna Månssona, na osnovi česar je potem upravni odbor DUTB sprejel sklep o razrešitvi Månssona kot glavnega izvršnega direktorja družbe. Odpravnina je bila 51 tisoč evrov.
B. O.