Nujnost sprejetja novele zakona o mednarodni zaščiti so na petkovi seji odbora izrazili v SDS in NSi. Poslanec SDS Branko Grims je med drugim dejal, da je do mednarodne zaščite dejansko morda upravičenih dva odstotka migrantov. Kar se dogaja, je po njegovih besedah “masovna zloraba pravice do azila” in zakonodaje, ki je bila napisana za neke druge razmere. Če bi bili upravičeni do azila, bi prišli na mejni prehod, a se to praktično ne dogaja, je opomnil. Po poročanju STA je podobno opozorila tudi njegova poslanska kolegica Alenka Jeraj, ki je poudarila, da je na tem področju treba narediti red.
Odbor DZ za notranje zadeve je prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o mednarodni zaščiti. Ta naj bi zagotovila mednarodno zaščito za tiste, ki jo res potrebujejo, hkrati pa bi izkoreninila zlorabo azilne zakonodaje. Razprava je postregla z opozicijsko kritiko o nepotrebnih zaostritvah in koalicijskimi argumenti o nujnosti ureditve področja. Notranji minister Aleš Hojs je v imenu predlagateljev oz. vlade pojasnil, da število prošenj za mednarodno zaščito že od leta 2015 narašča. Izjema je bilo zaradi epidemije koronavirusa le lansko leto, migranti pa v veliki večini prihajajo iz držav, ki so na seznamu varnih izvornih držav. Razlogi za migracije so po besedah Hojsa tako povečini ekonomske narave, zaradi česar je težko govoriti, da bi izpolnjevali pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. Opozoril je tudi, da 80 odstotkov tistih, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, zapusti azilni dom še pred razgovorom oz. se odpravi proti Zahodu. Z novelo zato želijo zagotoviti hitre in učinkovite postopke za pridobitev mednarodne zaščite, predvideva pa tudi sankcije za oviranje postopka, za kršenje pravil bivanja, za kršitve javnega reda in miru ter za kazniva dejanja. Obenem predlog uvaja rešitve, ki spodbujajo azilante k učenju slovenskega jezika in ostalim izobraževalnim programom.
Andrej Černigoj iz NSi je ocenil, da so koraki naprej sicer manjši, kot bi si želeli, je pa izrazil zadovoljstvo, da so glede predloga našli koalicijski konsenz. Noben sistem ni popoln, verjame pa, da ga bodo s popravki izboljšali. Kot je še poudaril, smo Slovenci vedno pomagali pomoči potrebnim. Na drugi strani pa po oceni poslanke Levice Nataše Sukič zaostrovanje pogojev za mednarodno zaščito ni potrebno, že zato, ker se število prošenj po njenih besedah ne povečuje. “Spreminjamo se v ksenofobno družbo,” je poudarila in predlog označila za packarijo. Posebej je izpostavila, da bi zakon moral svetovalcu za begunce zagotavljati, da ustrezno varuje poklicno tajnost glede informacij o beguncu. Ocenila je tudi, da policija ni usposobljena za presojo o tem, ali je nekdo upravičen do azila ali ne.
Nik Prebil iz LMŠ se je strinjal, da so določene spremembe tudi na področju mednarodne zaščite potrebne. Je bil pa med drugim kritičen do skrajševanja roka za pritožbe. Opomnil je tudi, da se premalokrat poudari, da razlogi za migracijske tokove niso samo posledica ekonomske narave, pač pa so tudi posledica podnebnih sprememb. Sicer pa je po njegovih besedah ključno, da pri presojanju ukrepov ne izgubimo elementa človečnosti. Odbor je predlog novele zakona z danes sprejetimi dopolnili potrdil z 11 glasovi za in osmimi proti. Še pred obravnavo tega predloga so članice in člani večinsko potrdili tudi novelo zakona o tujcih, ki predvideva zaostritev pogojev za bivanje tujcev v Sloveniji.
Sara Bertoncelj