Odgovorni za farso Patria pred sodnico

Janša toži tudi višjega sodnika Milana Štruklja, takrat predsednika senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo v zadevi Patria. Foto: STA.

Slovensko sodstvo primerov, povezanih z zadevo Patria, nikakor ne konča. Ali zadevo zastarajo ali pa, ko pride na vrsto vprašanje odškodninske odgovornosti vpletenih v konstrukt, zadevo upočasnijo, saj se najbolj bojijo dneva, ko bo treba plačati zapitek.

Po skoraj dveh letih zavlačevanja se bo 14. novembra 2019 le začela obravnava odškodninske tožbe prvaka SDS Janeza Janše zaradi krivičnega sojenja v zadevi Patria proti Republiki Sloveniji zoper takratno tožilko Branko Zobec Hrastar in sodnike Barbaro Klanjšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo. Primer bo vodila ljubljanska okrožna sodnica Metka Turk.

Zadevo namenoma zastarali
Okrožno sodišče v Ljubljani je skoraj polni dve leti zavlačevalo z začetkom primera odškodnine za krivično sojenje v zadevi Patria, ki jo od sodnikov, udeleženih v omenjeni montirani sodni proces, zahteva predsednik SDS Janez Janša. Pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je ustavno sodišče razveljavilo predvsem zaradi pomanjkanja konkretnih znakov kaznivega dejanja prejemanja oziroma dajanja obljube nagrade. Ustavni sodniki so namreč presodili, da bi se moral vrhovni sodnik Branko Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike – tudi v primeru Patria. A kljub temu, da je ustavno sodišče v svoji odločbi jasno zapisalo, da bi moralo v končnem razpletu priti do oprostilne sodbe, so odgovorni poskrbeli, da je zadeva zastarala.

Zobec Hrastarjeva in Klajnškova
V odškodninski tožbi predsednika SDS Janeza Janše gre torej za ključne ljudi v zadevi Patria, ki so proces vodili na podlagi neugotovljenega kraja, časa in komunikacijskega načina storitve kaznivega dejanja, njihovo pravno presojo pa je razveljavilo ustavno sodišče. Janša, ki je moral po krivici v zapor, zahteva zdaj od odgovornih, tudi Republike Slovenije, 901.119,96 evra odškodnine. Republiko Slovenijo zastopa Državno odvetništvo RS. Toženi stranki sta najprej nekdanja državna tožilka Branka Zobec Hrastar in okrajna sodnica Barbara Klajnšek. Prva je napisala obtožni predlog v zadevi Patria, med samim procesom pa je konec leta 2011 zapustila tožilske vrste in odšla med odvetnike. Takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer je razvpito zadevo Patria nato predal novemu tožilcu, vrhovnemu državnemu tožilcu Andreju Ferlincu. Branka Zobec Hrastar je žena nekdanjega policijskega uradnika in uslužbenca Sove Zvonka Hrastarja, ki je kot kriminalist sodeloval pri aretaciji Janeza Janše v aferi JBTZ. Druga tožena stranka, okrajna sodnica Barbara Klajnšek, je na prvi stopnji na zaporno kazen obsodila Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Za obsodbo je prejela celo čestitke višje sodnice Vesne Bergant Rakočević, žene znanega voditelja Odmevov Igorja Berganta, za pogum.

Sodnica Metka Turk.

Milan Štrukelj
Prav tako Janša toži višjega sodnika Milana Štruklja, takrat predsednika senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo v zadevi Patria. Sodnika Štruklja toži tudi brigadir Tone Krkovič, v zasebni tožbi pa Štruklju očita “kaznivo dejanje očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja”. Štrukelj je namreč v pogovoru za Mladino maja letos dejal, da je Krkovič v zadevi Patria storil kaznivo dejanje – Krkovič pa v tožbi opozarja, da je ustavno sodišče sodbo v zadevi Patria razveljavilo in jo vrnilo v vnovično sojenje, kjer pa je zadeva zastarala. Ne Krkovič ne soobtoženi tako niso bili pravnomočno obsojeni, v tožbi navaja brigadir. Štrukelj je v članku Naj se sliši druga stran v tedniku Mladina (v številki, ki je izšla 17. maja letos) pisal o trditvi mehanika Jožeta Razpotnika, ki je že pred leti izjavil, da mu je Štrukelj obsodbo Krkoviča opravičeval s “komando z vrha”. Razpotnik je to obtožbo ponovil tudi med zaslišanjem kot priča. Štrukelj je zanikal, da bi z mehanikom govoril o Patrii in da bi podal sporno izjavo, v Mladini pa je tudi napovedal, da bo mehanika kazensko ovadil zaradi krivega pričanja.

Žalikova
Vrnimo se k odškodninski tožbi prvaka SDS Janeza Janše. Poleg prej omenjenih odgovornih v zadevi Patria Janša toži še vrhovna sodnika, in sicer Vesno Žalik in Branka Maslešo. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdilo obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša, kar je Janša označil za “škandal brez primere”.

Vesna Žalik.

Spomnimo. Oče sodnice Vesne Žalik je preganjal nedolžne ljudi v povojnih dachauskih in Nagodetovem procesu, kjer so padale celo smrtne obsodbe. Vesna Žalik pa je bila predsednica senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je septembra 1996 zavrnilo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Jugoslovansko vojaško sodišče je namreč Rožmana leta 1946 obsodilo na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja zaradi obtožbe, da je sodeloval z okupatorjem. Sodni rehabilitaciji so skozi dolgoletni postopek nasprotovali številni sodniki, ki so odločali v tem procesu, med njimi, kot smo omenili, tudi Vesna Žalik. Vrhovno sodišče je nato leta 2007 zaradi številnih postopkovnih napak razveljavilo sodbo zoper Rožmana in primer vrnilo v odločanje na ljubljansko okrožno sodišče v novo sojenje. Leta 2009 je slednje kazenski postopek proti škofu dokončno ustavilo, s čimer je bil Rožman rehabilitiran. Branko Masleša je bil pred osamosvojitvijo zelo dominanten sekretar partije, je za Reporter leta 2012 dejal takratni ustavni sodnik Jan Zobec. Nekoč je bil Masleša ves navdušen nad tem, da je vojak JLA prebežnika čez mejo zadel prav v sredino čela, v času osamosvajanja pa je dejal, da bo JLA “tepihovala” (zravnala z zemljo, op. p.) Slovenijo, je takrat še dejal Zobec.

Kdo brani tožene?
In kdo so odvetniki, ki so jih najeli toženi pravosodni funkcionarji? Kar tri, Branka Maslešo, Vesno Žalik in Milana Štruklja, zastopa odvetniška družba Zakonjšek iz Ljubljane, katere nosilno ime je odvetnik Emil Zakonjšek, ki je leta 2007 pred parlamentarno preiskovalno komisijo pospremil šefa Foruma 21 Milana Kučana. Zakonjšek je tudi sam član disciplinske komisije Foruma 21. Tednik Reporter pa je marca letos o njem objavil članek z naslovom »V imenu Tita kot sodnik grobo kršil človekove pravice, zdaj pa je celo član sodnega sveta«, v katerem problematizira Zakonjškovo lansko imenovanje v sodni svet. Pred odvetniško kariero je bil Zakonjšek 15 let sodnik (od 1977 do 1992). Omenjeni tednik je razkril tudi sodbo iz leta 1981, ko je Zakonjšek kot predsednik kazenskega senata Temeljnega sodišča v Ljubljani obsodil človeka na osemmesečno zaporno kazen (nepogojno!) zaradi verbalnega delikta.

Senatu vrhovnega sodišča, ki je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdilo obsodilno sodbo višjega sodišča, je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Foto: STA.

Barbara Klanjšek je najela odvetniško družbo Peternelj in partnerji iz Trzina, Branka Zobec Hrastar pa Odvetniško pisarno Kunič iz Ljubljane, ki jo vodi Miha Kunič. Miha Kunič je sin Jožefa Kuniča, slavnega diplomata (Iran, Francija) in ljubljanskega mestnega svetnika, ki je glasoval proti podelitvi častnega meščanstva Borisu Pahorju. Wikipedija piše, da so se na pobudo Jožefa Kuniča »1. marca 2011 v knjižnici srečali nekateri člani LDS, Liberalne akademije in Liste Zorana Jankovića. Slednjo sta zastopala Aleš Čerin in Mitja Meršol. Med predstavniki LDS pa je bila Zdenka Cerar, ki je vseskozi veljala za izpostavo bivšega predsednika Milana Kučana«. Sicer pa je Miha Kunič zadnje mesece znan iz primera Novič. Je namreč pooblaščenec žene (Tatjane Jamnik Skubic, predsednice odbora za revizijo v NLB Črna gora) kot oškodovanke.

Petra Janša