“Prepričani smo, da vsaka odprta razprava o medijih, o medijskem poročanju, navsezadnje tudi medijskih odstopanj od osnovnih normativov novinarske etike, lahko le prispeva k večjemu ugledu tako medijev kot novinarjev, predvsem pa k večjemu zaupanju javnosti v delovanje medijev,” je direktor Ukoma Uroš Urbanija poudaril v odprtem pismu v zvezi z dopisi glede analiz o poročanju RTV Slovenija.
Pismo je bilo naslovljeno na Društvo Novinarjev Slovenije, aktiv MMC, Katedro za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede UL in Sindikat novinarjev Slovenije, saj jim sodeč po njihovih aktivnostih gre zelo v nos analize medijskega poročanja v Sloveniji, saj te razgaljajo, kakšnim novinarskim zdrsom smo priča iz dneva v dan.
Uvodoma se je Uroš Urbanija zahvalil za dopise, ki so jih posredovali Ukomu. “Kot uspemo razbrati, je vas prvi dopis postal brezpredmeten, saj ste v vmesnem času že našli pravno podlago za posamezne aktivnosti UKOM. Ni sicer jasno, kaj je bil namen vaših siceršnjih dopisov, ampak težko si je predstavljati, da bi novinarske organizacije pozivale k prepovedi svobode govora ali prepovedi kakršnega koli komentarja ali analitičnega dela. Prav tako se zdijo precej dvoumni vaši zapisi, iz katerih bi lahko sklepali, da ste proti javnemu in transparentnemu delovanju UKOM, saj bi bile analize medijskega poročanja očitno za vas sprejemljive, da bi bile tajne oz. vsaj ne javne.” UKOM v zadnjih dveh letih po besedah Urbanije deluje povsem transparentno, zato so javno dostopne tudi analize, o katerih govorijo. In nihče ne more pričakovati, še najmanj pa novinarji, tajno delovanje Ukoma, je prepričan.
Urbanija pravi, da so prepričani, da vsaka odprta razprava o medijih, o medijskem poročanju, navsezadnje tudi medijskih odstopanj od osnovnih normativov novinarske etike, lahko le prispeva k večjemu ugledu tako medijev kot novinarjev, predvsem pa k večjemu zaupanju javnosti v delovanje medijev. “Seveda tega ni mogoče doseči tako, da se zdrsi skrivajo, prikrivajo ali ščitijo.”
Medijske analize bodo javno objavljene tudi vnaprej
Medijske analize, ki jih objavlja Ukom, so javno objavljene in bodo po besedah Urbanije javno objavljene tudi vnaprej. “Vsak jih lahko prebere, če jih želi, če pa jih ne želi brati, pa je to tudi njegova legitimna pravica. Enako velja za vse vase cenjene organizacije, enako velja za medijske hise in navsezadnje za posamezne novinarje.” Poudarja, da bi bili veseli, če bi tudi te analize pripomogle k boljšemu novinarstvu. Prav tako pa bi bili veseli, de bi se jih opozorilo, če so kaj napačno zapisali. “Do sedaj razen nekaj žaljivih in pavšalnih odzivov UKOM ni prejel nobene zahteve ali konkretnega opozorila, da v analizah kaj ne drži, Ker seveda stvari žal držijo. Je pa naša iskrena želja, da bi bile te analize čim krajše in da bi bilo čim manj primerov novinarskih zdrsov. Za kar si verjetno prizadevate tudi vi.”
“Težko je zato razumeti tudi vašo trditev, da je javno odprta in argumentirana analiza lahko pritisk na kogar koli, saj bi takšno razmišljanje pomenilo, da prav Društvo novinarjev Slovenije že leta in leta izvaja izjemen pritisk na tiste novinarje, ki so tako ali drugače krili novinarski kodeks.” Urbanija izpostavlja, da je bil sam več let urednik in lahko našteje kar nekaj konkretnih pritiskov, ki so se izvajali na posamezne urednike in novinarje. Večkrat je bil izpostavljen primer, kako je nekdanji direktor Slovenske tiskovne agencija Bojan Veselinovič odpustil hudo bolnega odgovornega urednika Boruta Meška. Ter kako je pritiskal na njega ter druge urednike, kaj se sme objaviti in kaj ne. “Ali pa vrsto primerov konkretnih pritiskov na RTVSLO. Lahko izpostavim tudi mojo osebno izkušnjo, ko se je ukinjalo delovno mesto odgovornega urednika MMC ob podpori posameznih novinarjev MMC, ki bi svoje kolege streljali in metali v jame. Ali pa odstranitev urednika Igorja Pirkoviča, ki je sicer v skladu z novinarskim kodeksom dal možnost besede tudi tistemu, ki se ga je pred tem javno napadalo,” je še dodal.
Kot pravi prav zato še z večjo zaskrbljenostjo spremlja širjenje sovražnega govora in sovraštva, katerega avtorji so tudi posamezni novinarji. “Včasih je veljal BBC kot zgled novinarskega poročanja in etičnega ravnanja. Naj tako ostane tudi vnaprej,” je zaključil Urbanija.