fbpx

Odziv ministrstva za finance na krizo s koronavirusom: “Vsekakor se lahko strinjamo, da delo ni končano in da bodo pripravljene nove rešitve, ukrepi, ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov posameznikov in gospodarstva”

Foto: iStock

Vlada se že ves čas v prvi vrsti trudi s številnimi interventnimi ukrepi s ciljem omilitve posledic epidemije, tako za prebivalstvo kot tudi za gospodarstvo. Na ministrstvu za finance si želijo zagotoviti, da bosta tako gospodarstvo kot družba. iz krize izšla v relativno dobri kondiciji in da epidemija ne bo povzročila prevelikih posledic na posameznikih. Tako je bilo v okviru interventnih ukrepov sprejetih kar nekaj rešitev, ki so posredno zniževale stroške samozaposlenim, kmetom in najranljivejšim skupinam. Samozaposlenim se je oprostilo plačilo prispevkov za socialno varnost za tri mesece, obenem pa jim je bil omogočen tudi odlog plačila davkov in davčnega odtegljaja ter možnost pridobitve temeljnega dohodka. Po drugi strani pa so bile najranljivejše skupine, kot so upokojenci, socialno ogroženi in študentje imeli pravico do solidarnostnega dodatka, s katerim so lažje preživeli krizo. Na ministrstvu še pravijo, da to vsekakor ni vse, a morajo vse ukrepe temeljito preučiti in biti hkrati pozorni s primanjkljajem v proračunu zaradi krize s koronavirusom.

Vlada je v sklopu interventnih ukrepov pripravila ukrepe s katerimi je zagotovila pomoč prebivalstvu in gospodarstvu v višini sedem milijard evrov v času epidemije koronavirusa. S pomočjo novih zakonov pa prebivalstvu skozi mehanizme omogočila tudi nižje cene na področjih, kjer je lahko intervenirala. Denimo s pomočjo nižjih trošarin je poskrbela za nižje cene goriv. Kasneje so se zaradi liberalizacije cen goriv, cene še dodatno znižale. Na račun nižjih cen naftnih derivatov pa smo v letošnjem letu bili priča negativni inflaciji oziroma deflaciji. Ne smemo pozabiti tudi na znižanje stroškov električne energije gospodinjstvom, z znižanjem OVE prispevka za tri mesece. Socialne stiske posameznikov pa je vlada v času epidemije blažila tudi s samodejnim podaljšanjem nekaterih pravic iz javnih sredstev, oprostitvijo plačevanja javnih storitev, na primer vrtca in šolske prehrane, ki se v času epidemije niso izvajale.

Zanimalo nas je, ali je ministrstvo za finance v sklopu teh ukrepov pripravilo raziskavo, v koliki meri so in bodo ukrepi vplivali na državljane in njihove življenjske stroške, oziroma v kakšni meri bodo prihodki nižji zaradi omenjenega v proračunu. Na ministrstvu pravijo, da konkretnih analiz v smeri zmanjševanja stroškov državljanov še nimajo, a vseeno opozarjajo na nekatere pomembne ukrepe, ki so in bodo pripomogli k reševanju stisk ljudi zaradi epidemije.

Foto: shutterstock

“Vsekakor vlada že ves čas v prvi vrsti s številnimi interventnimi ukrepi s ciljem omilitve posledic epidemije, tako za prebivalstvo kot tudi za gospodarstvo, želi zagotoviti, da bosta tako gospodarstvo kot družba iz krize izšla v relativno dobri kondiciji in da epidemija ne bo povzročila prevelikih posledic na posameznikih,” pravijo na ministrstvu za finance. Dodajajo, da so v sklopu interventnih ukrepov s pomočjo temeljnega dohodka, posredno zniževali stroške samozaposlenim in kmetom, saj so bili oproščeni prispevkov za socialno varnost tri mesece, obenem pa je bil samozaposlenim omogočen tudi odlog plačila davkov in davčnega odtegljaja.

Pomoč samozaposlenim in kmetom tudi v obliki temeljnega dohodka, izplačan tudi solidarnostni dodatek najranljivejšim skupinam
S prvim protikoronskim paketom je vlada določila ukrepe za izboljšanje socialnega položaja najranljivejših skupin, ki jih je najbolj prizadela epidemija. Status delavcev, ki niso mogli delati zaradi višje sile, je bil izenačen z delavci, ki so bili na čakanju. Tistim, ki so v tem času izgubili službo, je pripadlo nadomestilo za brezposelnost. Upokojencem, socialno ogroženim in študentom je bil izplačan poseben dodatek. Sprejeta je bila vrsta usmeritev za pripravo ukrepov za pomoč samozaposlenim. Tisti samozaposleni, ki zaradi epidemije niso mogli opravljati svoje dejavnosti, so bili upravičeni do temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače. V tem obdobju se jim je odpisalo prispevke, ki jih plačala država. V drugem valu je vlada samozaposlenim, družbenikom, ki so poslovodne osebe, in kmetom ponovno zagotovila mesečni temeljni dohodek in povračilo delnega nadomestila za čas karantene. V višini 250 evrov se jim povrne tudi izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene. Vsi navedeni ukrepi bodo trajali od 1. oktobra do konca leta 2020, z možnostjo podaljšanja za obdobje največ šestih mesecev.

DZ RS (foto: sta).

Na vprašanje o tem. ali imajo v načrtu še kakšen ukrep, glede na to, da se je v času epidemije, v stiski znašel velik delež prebivalstva pravijo, da delo še ni končano. “Vsekakor pa se lahko strinjamo, da delo ni končano in da bodo pripravljene nove rešitve, ukrepi, ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov posameznikov in gospodarstva,” so še dejali na ministrstvu. Pri tem smo opozorili tudi na povišanje cen hrane – predvsem sadja in mesa in smo povprašali. ali bi bilo smiselno znižati DDV za osnovne dobrine glede na to, da država v proste cene na trgu ne sme posegati.

Pravijo, da z vidika znižanja stopnje DDV po preteklih izkušnjah samo po sebi ne pomeni nižjih drobnoprodajnih cen pri trgovcih, medtem ko prihodki iz naslova DDV predstavljajo najpomembnejši vir prihodkov državnega proračuna, ki je zaradi vseh prej omenjenih ukrepov ostal precej okrnjen in bremeni javni dolg. “V času, ko javnofinančni prihodki ne zadoščajo za kritje javnofinančnih izdatkov, je še posebej pomembno, da se k vsaki spremembi pristopa zelo preudarno, saj moramo ravno sedaj ustvariti pogoje ter fiskalni prostor za oživitev in krepitev odpornosti gospodarstva na prihodnje šoke,” so poudarili.

Sara Rančigaj