Katastrofa!! Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, v katero je vključena tudi Slovenija, kažejo, da je v naši državi zaskrbljujoče veliko brezposelnih med mladimi, najslabše pa se je Slovenija med vsemi državami sveta odrezala pri zaupanju državljanov do lastne vlade.
Slovenija se pri zaupanju Slovencev v državno oblast uvrstila na zadnje mesto. Najbolj so na tem področju sicer zaupljivi Švicarji, saj je država ekonomsko močna, kar pa za Slovenijo ne gre trditi. Obenem je pomenljivo dejstvo, da je kar 30% mladih Slovencev starih med 15 in 29 let zaskrbljenih glede svoje zaposlitve. Vse to je namreč povezano s prvim vzrokom, ki pomeni, da se oblast ni uspešno spopadala s ključnimi družbenimi problemi.
V času zadnje ekonomske krize je mnogo ljudi izgubilo svojo zaposlitev, še posebej pa so bili na udaru mladi. Težave pa se nadaljuje še danes, saj številni mladi še niso uspeli najti zaposlitve, ogroženi pa so tudi slabše izobraženi ljudje. Tako je znotraj skupine držav OECD kar 40 milijonov mladih (15%), ki ostajajo brez zaposlitve, obenem pa se ne izobražujejo. Razlog za visoko stopnjo brezposelnosti med njimi se pogosto skriva v pomanjkanju njihove poklicne kvalifikacije, medtem ko se preostali spopadajo z osebnimi ali socialnimi težavami.
Cerar menda želel upravičiti zaupanje svojih volivcev
Trenutni premier je po zadnjih parlamentarnih volitvah izjavil, da želijo upravičiti zaupanje svojih volivcev s trdim delom. Prav zato je bolj kot veselje občutil odgovornost, navaja times. Ob tem je vredno navesti podatke mednarodne organizacije OECD, ki zelo jasno kažejo na to, da je slovenska politika po zaupanju svojih državljanov kar na zadnjem mestu. Vlada si je potemtakem izbrala izvedbo zelo korajžnega podviga, ji je ta tudi uspel?
Mladi so bolj ranljivi na trgu dela
Dejstvo je, da je 1 od 10 oseb mlajših pod 30 let med leti 2007 in 2014 izgubila službo. Polovično zmanjšanje mladih zaposlenih je bilo v tem obdobju opazno še zlasti v Španiji, Grčiji in na Irskem. Poleg slabše izobraženih se v ranljivi skupini pojavljajo še zlasti ženske, kar je posledica tega, da mnoge pripadnice nežnejšega spola pogosteje kot moški skrbijo za druge družinske člane, ranljivi pa so tudi mladi, ki imajo sicer že težave na drugi področjih svojega življenja, še zlasti tisti, ki so bili rojeni v tujini, pri čemer se izpostavlja njihove jezikovne ovire. Obenem so bolj problematični mladi, katerih starši so slabo izobraženi ali sploh niso zaposleni. Tako se tovrstne težave prenašajo iz generacije v generacijo.
Miro Cerar se širokousti z zmanjšanjem brezposelnosti mladih
“Raste število delovno aktivnih mladih, znižuje pa se število brezposelnih” je nedavno za STA navedel slovenski premier. Janez Janša je glede tega precej bolj kritičen: “Eden ključnih podatkov, s katerimi se vsaka vlada lahko pohvali, je zmanjšanje brezposelnosti, ki pa ni celovit podatek, saj je treba delovna mesta ustvarjati v gospodarstvu in ne v administraciji, vlada se namreč hvali z zmanjšanjem brezposelnosti, kar zgleda lepo, dokler se ne vidi celotne strukture, produktivnih delovnih mest je bilo namreč zelo malo ustvarjenih.”
In kako je z mladimi?
Vladi prav tako še ni uspelo zaustaviti pereče problematike odhajanja mladih v tujino: “Žrtev takšne politike so mladi brez služb in stanovanj, ki nimajo dela – na tisoče izšolanih mladih se v zadnjih letih uspešno seli iz Slovenije s trebuhom za kruhom”, še navaja Janša.
In kaj o tem pravi OECD?
Pomemben podatek je, da je število zaposlenih mladih med 15 in 29 leti starosti med leti 2007 in 2015 padlo za 8%, medtem ko se je splošna zaposlenost celo rahlo povečala. Med najbolj prizadetimi evropskimi državami so bile Španija, Grčija, Irska, Portugalska, Italija, Latvija in Slovenija, medtem ko je bilo v Franciji in ZDA opaženo zmerno poslabšanje na tem področju, večjo zaposljivost v tem delu družbe, pa je bilo opaziti v Luksemburgu in Čilu. Slovenija je bila leta 2015 med državami OECD po stopnji zaposlenih mladih kar 27. mestu od 35 držav. Na prvih treh mestih so sicer Japonska, Nemčija in Islandija, med drugim pa so se boljše od Slovenije odrezale še države, kot so Poljska, Madžarska in Češka.
V Sloveniji so stroški za oskrbovanje otrok sorazmerno nizki. Nižji so še na primer v Grčiji, na Madžarskem in Švedskem, višji pa na Japonskem, v Avstraliji in Kanadi. V Sloveniji je sorazmerno visoka stopnja mladih, ki živijo pri starših, višji delež pa beležijo le še Grčija, Italija, Portugalska, Španija in Irska, medtem ko je več samostojnih mladih v državah kot so: Švedska, Belgija, Švica, Francija, Avstralija in Nemčija. Obenem je v Sloveniji zaznati zelo nizko stopnjo mladih brezposelnih starih med 16 in 29 let, ki zaradi svoje nezaposlenosti črpajo različne socialne ugodnosti. Za nami so na primer Slovaška, Nemčija in ZDA in Čile, medtem ko več tovrstnih ugodnosti črpajo tisti na Irskem, v Avstriji, v Španiji in Italiji ter na Danskem. Glede tega smo pod povprečjem držav OECD.
Slovenci se dovolj dolgo časa šolajo
Slovenija sicer dosega sorazmerno ugoden rezultat glede tega koliko mladih prezgodaj zapusti šolanje. Ta problematika je sicer še posebej pereča v Južni Evropi, med drugim na Portugalskem, v Španiji, Italiji, Mehiki in Islandiji, pa tudi v Turčiji. V Sloveniji je odstotek mladih, ki predhodno zapustijo šolanje v starosti med 25 in 34 let pod 10%, tako za moške kot tudi ženske, s čimer je mišljeno srednješolsko izobraževanje.
Dohodki na gospodinjstvo sorazmerno nizki
Po dohodkih na gospodinjstvo za leto 2013 je Slovenija pod povprečjem OECD, saj znašajo le okoli 20.000 dolarjev, medtem ko je povprečje OECD nad 20.000 dolarjev. Te so bili sicer najnižji v Mehiki (4.800 dolarjev), najvišji pa v Luksemburgu (38.000 dolarjev). Obenem je Slovenija med tistimi državami, kjer je razpoložljiv dohodek med mladimi precej upadel (med leti 2007 in 2013) glede na druge države OECD.
Slovenci precej nezadovoljni s svojim zdravstvenim stanjem
V Sloveniji je poleg tega alarmantno nizek odstotek starejših nad 15 let, ki so dejali, da so zadovoljni s svojim zdravstvenim stanjem. V letu 2014 je bilo pri nas zadovoljne le okoli 65 odstotkov populacije, medtem ko je povprečje OECD skoraj 70 odstotkov. Najbolj zadovoljni so bili sicer na Novi Zelandiji (okoli 90%) in najmanj v Koreji in na Japonskem (okoli 35%).
Tudi mladi v Sloveniji so nezadovoljni s svojim življenjem
Slovenija je prav tako pod povprečjem držav OECD glede mladih starih 15 in več let, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Za nami so sicer Estonija, Turčija in Grčija, mladi pa so v povprečju bolj zadovoljni kot pri nas v Skandinaviji, ZDA, Avstraliji, Izraelu in Švici, poleg tega pa smo Slovenci močno pod povprečjem OECD glede zaupljivosti do drugih (leta 2014). Te podatki se nanašajo na mlade stare med 15 in 29 let. Najbolj pa so zaupljivi Skandinavci, tisti najmanj pa Slovaki in Turki. V Sloveniji je teh, ki zaupajo zgolj 20%.
Cerar trdi, da si je Slovenija gospodarsko opomogla, pa mu gre verjeti?
Pred dvemi leti, ko je trenutna vladna koalicija prevzela oblast, je bila naša država po navedbah Mira Cerarja v finančni, gospodarski, socialni in politični krizi. Vse več je bilo posojil, Slovenija pa je bila država z okrnjenim mednarodnim ugledom. Danes je država stabilna tako na političnem kot tudi gospodarskem področju, pa tudi v drugih družbenih podsistemih. Pa je vse to sploh res?
Janez Janša pravi, da ni!
“Eden ključnih podatkov, s katerimi se vsaka vlada lahko pohvali, je zmanjšanje brezposelnosti, ki pa ni celovit podatek, saj je treba delovna mesta ustvarjati v gospodarstvu in ne v administraciji, vlada se namreč hvali z zmanjšanjem brezposelnosti, kar zgleda lepo, dokler se ne vidi celotne strukture, produktivnih delovnih mest je bilo namreč zelo malo ustvarjenih.”
Slovenija gospodarsko zaostaja, regije so zapostavljene, zunanja politika pa prava sramota!
Obenem Janša prav tako v nedavni interpelaciji zoper vlado navaja, da je Slovenija ni odpravila svojega razvojnega zaostanka za primerljivimi srednjeevropskimi državami, da se namesto enakomernega regionalnega razvoja spodbuja centralizem in s tem gospodarsko nazadovanje številnih slovenskih regij ter da imamo katastrofalno zunanjo politiko – primer neuspele arbitraže. Kako lahko ob vsem tem Miro Cerar sploh pomisli, da je Slovenija mednarodno ugledna?
Cerar trdi, da se Slovenija odpira tujim investicijam, kar pa vzbuja pomisleke
“Rast neposrednih tujih naložb je bila v zadnjih dvanajstih mesecih okoli 1,4 milijarde evrov. To kaže, da se Slovenija odpira.” za nek režimski medij pravi slovenski premier. Do takšnega razmišljanja pa je prav tako zelo kritičen Janša, ko pravi: “Slovenija sicer ni več v recesiji, zato je neka višja gospodarska dinamika logična, vendar pa tujih vlaganj, vsaj omembe vrednih, tako rekoč ni. Ni pravega privabljanja tujih investitorjev. Investitorji odhajajo drugam. Ob vsem navedenem se zdi več kot očitno, da slovenski vladi še zdaleč ni uspelo upravičiti našega zaupanja.
Domen Mezeg