Trenutni vladi ne smemo očitati, da nas ni vnaprej opozorila, da nam bo vsem znižala plače. Že v predvolilnih soočenjih je Golob jasno napovedal, da bo uničil Janševo novelo zakona o dohodnini, ki je vsem zaposlenim od najrevnejših do najbogatejših obljubljala občutno nižja bremena na obdavčitev dela (v skladu z napotki OECD). Da je plača že pred usodnim 1. januarjem 2023 (ko se nam bo Golob zaradi novega zakona o dohodnini konkretno poznal v denarnici) stagnirala oz. padala, je znak “uspešnosti” vlade pri spopadu z mednarodnimi razmerami in internimi težavami na trgu dela. Mediji pa želijo padce relativizirati na zelo inovativne načine.
Kot so zapisali na Slovenski tiskovni agenciji, bo “povprečna bruto plača za oktober v mesečni primerjavi realno višja, medletno nižja.” Kaj to pomeni? Plače se seveda ne primerjajo od meseca v mesec zaradi specifike vsakega meseca, ampak je edini relevanten podatek medletna rast.
Kot poroča STA, je bila povprečna bruto plača za oktober 2.024,03 evra in je bila od plače za september nominalno višja za 1,9 odstotka, realno pa za 1,1 odstotka. V medletni primerjavi se je nominalno zvišala za 7,3 odstotka, realno pa je bila za 2,4 odstotka nižja. Povprečna neto plača je bila medtem 1.317,60 evrov, je danes objavil državni statistični urad.
Razliko naredi inflacija
Razlika med nominalnim zvišanjem in realnim znižanjem na medletni ravni je seveda razlika v hudi inflaciji, ki jo doživljamo. Zato je tudi jasno, da je “zvišanje” 1,9 odstotka za oktober (in realno za 1,1 odstotka) predvsem posledica dejstva, da se je v določenih sektorjih globalna inflacija malce umirila (vse skupaj poganja implozija cen fosilnih goriv). Pred tem so bile plače tako za julij kot september nekoliko nižje (tako realno kot nominalno), le avgusta se je (glede na prejšnji mesec) plača za malenkost zvišala.
Jasno pa je, da plače ne dohajajo inflacijskih pritiskov, saj bomo po vseh medletnih kazalcih Slovenci decembra 2022 zaslužili občutno manj kot decembra leta 2021. Da je ta vlada z dohodninsko reformo občutno znižala plače in z napovedjo višjih davkov na kapitalske dobičke še dodatno poskrbela za nemire na že tako vznemirjenih trgih, seveda ne pomaga.
SBC pripravlja pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini
Iz kluba slovenskih podjetnikov (SBC) so sporočili, da pripravljajo pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini in poslance pozivajo, naj jo podprejo. Podrobnosti o pobudi sicer niso navedli.
Novela zakona o dohodnini, ki bo predvidoma uveljavljena 1. januarja prihodnje leto, določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem ne bo zvišala na 5.500 evrov, ampak le na 5.000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7.500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.
Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2.280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, spet vrača na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.
Novela je bila vse od začetka priprave tarča številnih kritik. Državni svet jo je skušal blokirati z odložilnim vetom, a jo je DZ nato še enkrat potrdil. V SDS-u pa so vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma, a je poslanci niso podprli.
Mediji so ljudi že navadili na nižje plače
Živimo v časih, ko so mediji PR izpostava vladajoče politike. Ko se nižajo plače, se vedno iščejo eksterni razlogi – energetska kriza, vojna v Ukrajini, inflacija … nikoli se ne govori o tem, da se je Slovenija presunljivo hitro iz skupine držav, ki kraljujejo na vrhu ekonomskih lestvic o uspešnosti, preselila v skupino najmanj uspešnih. Pri neposrednih primerjavah med državami so seveda nepomembne svetovne razmere. Pomembno je, kako se posamezna država z njimi spopada. In kot kažejo vsi indikatorji, se Golobova vlada spopada izjemno slabo. Morda bi morala manj časa preučevati, kako popolnoma podjarmiti medije, sodstvo in policijo in malce več časa posvetiti reševanju nakopičenih ekonomskih in finančnih težav.
Andrej Žitnik