Bo slovensko sodišče tudi v primeru smrti tujih novinarjev na strani JLA?

Kolona tankov JLA prodira proti letališču Brnik | Avtor Toni Lombar, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Kot poznamo iz preteklosti, sodišča vselej oprostijo vojne zločince okupatorske JLA. Tako je denimo ravnalo v primeru Popova, nekdanjega polkovnika okupatorske armade, o čemer smo že poročali (tukaj). Sedaj pa poteka sojenje še dvema vojaškima funkcionarjema JLA (Radovanoviću in Ignjatoviću), ki sta obtožena umora dveh avstrijskih novinarjev na Brniku leta 1991. Bo sodišče tudi tokrat stopilo na stran domnevnih zločincev? 

Na okrožnem sodišču v Kranju se je v četrtek začelo ponovno sojenje upokojenemu majorju JLA Danilu Radovanoviću in podporočniku Saši Ignjatoviću. Obtožnica ju bremeni napada na civilno vozilo na Brniku junija 1991. Avtomobil je bil napaden z mitraljezom z zažigalnimi naboji navkljub oznaki “press”. Na sodišču bodo zaslišali tudi priče ter postavili vojaške izvedence in izvedence kemične stroke. Radovanović je sicer obtožen, da je v navzkrižju z mednarodnim pravom podal ukaz za poboj dveh civilistov. Zgodilo se je 28. junija 1991 ob 15. uri, ko je bil na letališki stezi ljubljanskega letališča izdan ukaz v nasprotju z ženevsko konvencijo, po kateri so civilisti zaščiteni. Vozilo z novinarjema se je z veliko hitrostjo oddaljevalo od položajev JLA, Radovanovićev ukaz pa je izvršil Ignjatović, ki je civilista obstreljeval s tanka, poroča STA.

Po stopinjah Miloševića: “Ne priznajem ovaj sud!”
Vozilo je zgorelo skupaj z Avstrijcema. Nekdanji major JLA je imel dovolj časa, da bi se pred ukazom prepričal, ali je cilj vojaški ali civilni, je zapisano v obtožnici. Ignjatović je na četrtkovem sojenju manjkal, je pa v začetku julija dejal, da ne namerava sprejeti obtožnice kranjskega tožilstva ter biti zaslišan prek videokonference. Dodal je še, da ne priznava sodišča v Kranju ali katerega koli drugod v naši državi, ampak zgolj v Srbiji. Trenutno je postopek zoper njega izločen. Radovanović pa je na obravnavi sodeloval prek videopovezave. Med svojim obširnim opisovanjem dogodka izpred desetletij je med drugim dejal, da nihče na avtomobilu ni videl oznake “press”. Prepričan je še, da ni šlo za civilno vozilo, saj so bile na oknih rešetke, na desni pa odprtine, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za lansiranje granat. Ravno tako naj bi v avto “nalagali neke cevi”.

Radovanović naj bi izdal zgolj povelje, da se novinarja opozori, Ignjatović pa bi lahko, ker se niso ustavili, samoiniciativno podal ukaz za streljanje. Sicer še ni jasno, po katerem kazenskem zakoniku se bo sodilo Radovanoviću. Tožilstvo je namreč obtožbo vložilo po kazenskem zakoniku iz leta 1995, po katerem je zanj zagroženih 30 let zapora, medtem ko se Radovanovićev odvetnik sklicuje na zakonik, ki je veljal v času tragičnega dogodka, po katerem je predvidenih vsaj pet let zapora, v najslabšem primeru pa smrtna kazen, ki je ni več. Za obema JLA oficirjema je sicer razpisana mednarodna tiralica ter evropski nalog za prijetje. Oba sta bila obtožena že kmalu po osamosvojitvi. Radovanović se je tedaj na vabilo sodišča odzval, Ignjatović ne. Ker za slednjega ni bilo znano, kje je, je bil že tedaj postopek zoper njega izločen, medtem ko je bil Radovanović na prvi stopnji oproščen, višje sodišče pa je sodbo celo razveljavilo.

Domen Mezeg