Sta se Pahor in Grabar-Kitarovićeva dogovorila, kako se bosta oblekla?

Foto: Twitter

Borut Pahor se je v okviru priprav na vrh procesa Brdo-Brioni sestal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Pozornost vrha bo namenjena migrantom. Pahor je poudaril, da mora Slovenija čimprej spet uvesti normalen schengenski red s kontrolami vseh, ki v državo vstopajo s Hrvaške. Na vrhu tudi o skupnem boju proti terorizmu.

Pred sredinim vrhom procesa Brdo-Brioni v Zagrebu sta se danes v Ljubljani sestala predsednik Slovenije Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Po pričakovanjih je bila glavna tema srečanja begunska kriza. Pahor je poudaril, da je za uspešno reševanje migrantskega vala na balkanski poti ključno zmanjšanje števila prebežnikov. Kot je dejal, so nujno potrebni dogovori, da bo Slovenija v kratkem času spet vzpostavila običajen schengenski red in s tem običajno kontrolo vseh, ki prehajajo mejo.

”Naloga slovenskih oblasti je uvedba običajnega schengenskega reda”
“Iskreno si moramo prizadevati za dogovore, da se prepreči ustvarjanje migrantskih žepov v posamezni državi, v katerem bi se zadržalo večje število migrantov, kot jih lahko ta država oskrbi – zlasti v zimskem času,” je dejal Pahor in dodal, da je predsednico obvestil, da je naloga slovenskih oblasti, da v razumnem roku uvede običajen red na schengenski meji. ”Ocenjujem, da je spričo zadnjih okoliščin v mednarodni skupnosti ta rok sedaj še krajši. Pričakujem, da se bo vlada kmalu odločila ta red vzpostaviti v celoti,” je še dodal.

”Potrebno je ločevati migrante od beguncev”
Grabar-Kitarovićeva je poudarila, da mora biti vprašanje migrantske krize rešeno v duhu solidarnosti med članicami EU in tretjimi državami. Dejala je, da razume slovensko postavitev ograje in željo po zaščiti ozemlja in da verjame, da ograja ne bo prejudicirala mejnega vprašanja med državama. Po njenem mnenju je treba migrantske pritiske reševati z jasnim razlikovanjem med begunci in ekonomskimi migranti, da se lahko ugotovi, kdo ima pravico do azila v Evropi. Rešitev migrantske krize hrvaška predsednica vidi na grško-turški meji in meni, da je treba odgovornost za selekcijo tistih, ki so upravičeni do pomoči, preseliti na zunanje meje EU.

Na vrhu o zaupanju in sodelovanju držav Zahodnega Balkana
Kot je dejala hrvaška predsednica, bodo v sredo na vrhu pozvali države EU, naj proces širitve EU sprejmejo kot nekaj pozitivnega, saj ni prispeval samo k edinstvenemu oblikovanju prostora EU, temveč tudi k njeni moči in varnosti. Namen vrha v sredo bo po Pahorjevih besedah tudi, da se v času povečanih varnostnih tveganj okrepi medsebojno zaupanje in sodelovanje med državami in narodi na Zahodnem Balkanu.

Govora bo tudi o skupnem boju proti terorizmu
Pahor se je v svoji izjavi dotaknil tudi trenutnih varnostnih razmer v Evropi. “Že nekaj časa smo priča zgoščanju varnostnih tveganj, tudi ob vzhodnih in južnih mejah Evropske unije. Ukrajina, konflikti na Bližnjem vzhodu in varnostni problemi v nekaterih državah severne Afrike. Vse skupaj poglablja povečana grožnja terorizma,” je povedal Pahor in napovedal, da se bodo na vrhu prihodnji teden pogovarjali tudi o skupnem boju proti terorizmu.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva se tokrat nista oblekla usklajeno
Kot je bilo v Pahorjevi navadi pri srečanjih z bivšo hrvaško predsednico Jadranko Kosor, pa si z Grabar-Kitarovićevo tokrat nista predhodno uskladila oblačil. Očitno med Pahorjem in novo hrvaško predsednico ni tolikšne kemije, kot jo je je Pahor čutil s Kosorjevo. Pred vsakim njenim obiskom je izbiro svoje kravate prilagodil obleki hrvaške kolegice.

M. G., STA