Članice “Partnerstva za resnico, mir in pravičnost”: Nova slovenska zaveza, Društvo Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci so vložile na Urad Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi pobudo, da spodbudi našo državo Republiko Slovenijo k bolj zavzetemu uresničevanju človekovih pravic žrtev revolucije. Kakor pravi razlaga 1663 Prve Konvencije za izboljšanje položaja ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni iz leta 1949: “Identiteto osebe je treba ugotoviti, da se lahko pojasni izginotje pogrešanih in ponudi informacije družinam v luči enega od osrednjih načel tega področja prava, in sicer »pravice družin, da poznajo usodo sorodnikov.”
Omenjene tri organizacije so že pred časom vložile pobudo, da se spodbudi Republiko Slovenijo k bolj zavzetemu uresničevanju človekovih pravic žrtev revolucije. Glavni vzrok za pobudo je bil, da se slovenski državni organi prepočasi odzivajo v postopkih reševanja problemov prikritih grobišč pa tudi postopkov za ustrezno obdelavo dediščine totalitarne preteklosti.
Omenjene organizacije so s pomočjo nemških in domačih strokovnjakov oblikovali temeljna izhodišča in vsebinsko obrazložitev njihovih pogledov glede obveznosti, ki jih ima Republika Slovenija v zvezi z zapisanimi pravili po mednarodnih deklaracijah in konvencijah. Na prvem mestu so tu mrtvi in njihova pravica do dostojnega pokopa ter živeči sorodniki umrlih, ki jim mednarodno pravo priznava človekovo pravico do »védenja« (Right to Know).
Preiskava zločinov se mora izvesti zaradi nespoštovanja dolžnosti preiskovanja kršitev pravice do življenja
Mednarodno pravo, predvsem Minnesotski protokol preiskavi morebitno nezakonitih smrti, določa dolžnost države, da skrbno in resno pristopijo k takim dejanjem, saj določa, da je »nespoštovanje dolžnosti preiskovanja kršitev pravice do življenja«. Pojasnjuje tudi, da so preiskave in pregon bistvena sestavina preventivnih ukrepov ter »spodbuda k odgovornosti, pravičnosti, pravice do pravnih sredstev in resnice ter pravne države«. Ker je država terjala individualne sodne postopke, zdaj pa to pravico celo omejila na izključno arbitrarno pravico državnega tožilca, da to stori v imenu žrtve, gre po mnenju omenjenih treh organizacij za kršitev določil 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Omenjene organizacije upajo na določen premik pri slovenskih državnih organih
Ne glede na mednarodni pritisk pri organizaciji Združenih narodov si omenjene tri organizacije ne delajo utvar, da se bodo stvari v Sloveniji premaknile. V OZN so opazili predvsem veliko zadrego, da se zadeve po 30 letih demokracije v Slovenije še vedno niso uredile. Vendar upanje jim daje primer iz Iraka. Združeni narodi so se odločno lotili reševanja množičnih grobišč, ki jih je zapustil ISIL (Islamska država). Upanje jim vliva tudi pristop posebnega poročevalca OZN, ki je zadolžen za to področje, ki je že navedel vprašanje tranzicijske pravičnosti kot del ključnega procesa v soočanju z zgodovino 20. stoletja na področju Vzhodne Evrope (tudi Slovenije).
Luka Perš