Petričevo Delo zavaja: Ustavno sodišče RS v resnici sploh ni naložilo odprave volilnih okrajev z uvedbo preferenčnega glasu!

Datum:

Poslanci SDS in Robert Polnar onemogočili spremembe, ki jih je naložilo ustavno sodišče, zmanjkalo je namreč pet glasov za ukinitev volilnih okrajev,” so zapisali v Delu in pojasnili, da je sprememba volilne zakonodaja nujna, saj je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je ta neustavna v delu, ki govori o določitvi volilnih okrajev. Zakonodajalcu je postavilo tudi dveletni rok za izpolnitev odločbe, ki poteče v ponedeljek. Vendar pa obtožbe v Delu ne držijo, pač pa izkrivljajo navedbe ustavnega sodišča.

V Državnem zboru RS je potekal drugi poskus sprememb volilnega sistema. Za uspeh bi predlog potreboval dvotretjinsko večino, torej 60 glasov. Proti predlogu ukinitve je glasovalo 26 poslancev, in sicer iz stranke SDS, pridružil pa se jim je tudi DeSUS-ov poslanec Robert Polnar, za katerega so v stranki DeSUS napovedali, da ga bodo izključili iz svojih vrst. Osrednji mediji so že v preteklosti poročali, da  je odprava volilnih okrajev nujna, sicer naslednje volitve ne bodo legitimne in kako jih lahko ustavno sodišče v tem primeru kar razveljavi. Vendar pa vsi vemo, da ustavno sodišče ni razveljavilo državnozborskih volitev leta 2000, 2004, 2008, 2011, 2014 ali 2018, čeprav je bilo vseh teh šest volitev izpeljanih  po obstoječem volilnem sistemu z volilnimi okraji. Odločba ustavnega sodišča, zaradi katere naj bi spreminjali volilni sistem, nikjer ne naroča ukinitev volilnih okrajev, ampak le večjo izenačenje števila volivcev v njih. Kar je relativno enostaven korak, ki poleg tega niti ne terja spremembe Ustave RS.

Tudi predsednik vlade Janez Janša je že januarja opozoril, da bi ukinitev volilnih okrajev, ki jih predlaga 59 poslancev, sicer olajšala kampanjo majhnim strankam, hkrati pa bi katastrofalno povečala centralizacijo države in dodal, da želi levica s predlogom spremembe volilnega sistema ustvariti volilno telo na invalidskem vozičku, ki bo popolnoma obvladljivo ter volilni sistem, v katerem bodo na koncu dejansko odločali samo prvorazredni. Minister za javno upravo, Boštjan Koritnik pa je pred kratkim v Temi dneva spregovoril o predlogih dveh zakonov za spremembe volilnih okrajev. Eden, ki najverjetneje ne bo dobil podpore v državnem zboru, je dejal, ukinja volilne okraje in uvaja preferenčni glas, drugi, ki sta ga že podprla tako SDS kot DeSUS, pa je ministrstvo za javno upravo že predalo v obravnavo vsem poslanskim skupinam koalicije. NSi naj bi najprej počakala na ocene predloga o ukinitvi okrajev, nato pa se pridružila SDS in DeSUS v podpori zakona, ki ga bosta omenjeni stranki predali v obravnavo državnemu zboru, je Koritnik pojasnil v začetku decembra. Pojasnil pa je tudi, da za volivce to ne pomeni nobenih velikih sprememb, saj gre predvsem za spremembe velikosti okrajev. Lahko se zgodi, da bi bil sedež volilnega okraja nekje drugje kot doslej, vendar bo volilna komisija to sporočila pravočasno, zato v morebitni zamenjavi ne vidi nobenih težav.

Skratka, da je sprememba volilne zakonodaje nujna, saj naj bi ustavno sodišče ugotovilo, da je ta neustavna v delu, ki govori o določitvi volilnih okrajev, ne drži. Ustavno sodišče ni naložilo točno take spremembe, kot jo je predlagala skupina poslancev z Mašo Kociper na čelu. Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost zakona o volilnih enotah z ustavo in DZ-ju naložil, da to neskladnost odpravi. Način na katerega bo to storjeno je ustavno sodišče prepustilo zakonodajalcu, možnosti je namreč več. Sicer pa bi bila lahko sprememba z ukinitvijo okrajev in uvedbo neobveznega prednostnega glasu prav tako ustavno sporna, ker v praksi ne bi zagotavljala odločilnega vpliva volivcev na razdelitev poslanskih mandatov, saj večina volivcev ne uporabi neobveznega prednostnega glasu.

Predlog opozicije še dodatno poglablja centralizacijo

Tudi zato je več ustavnih in volilnih strokovnjakov izrazilo pomisleke o taki rešitvi in zagovarjalo uvedbo obveznega prednostnega glasu. Volivec v tem primeru ne bi mogel glasovati za stranko oziroma kandidatno listo kot celoto, ampak bi moral obvezno izbrati določenega kandidata z liste. “Razdelitev na volilne okraje, je za Slovenijo najbolj optimalna rešitev, ki ustreza volilni tradiciji države. Druge države imajo drugačno volilno tradicijo. Sama zagovarjam rešitev, ki predvideva popravek okrajev, saj je ta rešitev v duhu naše tradicije”, je izpostavila poslanka Mojca Škrinjar, poslanec Dejan Kaloh pa meni, da je vsak volilni okraj izvoljiv, če ima stranka dober program za državo in državljane ter kvalitetnega kandidata. Ni potrebe po “gerrymanderingu” (prikrojevanju volilnih okrajev) je dejal in dodal, da opozicija spet zavaja. Predlog opozicije namreč še dodatno poglablja centralizacijo, kandidati, ki prihajajo iz manjših krajev in niso prepoznavni, ne bi imeli nobene možnosti za izvolitev.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...

Najslabši rasni zakoni v Južnoafriški republiki so se začeli pod Mandelo

"Drži, težave so se začele že pod Mandelo. Najslabši...