fbpx

Po skoraj letu in pol od vložitve odškodninske tožbe za krivično sojenje v zadevi Patria le določili začetek: Ta bo šele novembra 2019!

Barbara Klajnšek, Branko Masleša in Branka Zobec Hrastar. (Foto: Twitter)

Okrožno sodišče v Ljubljani je skoraj po letu in pol od vložitve tožbe v zvezi z zahtevo za odškodnino v primeru krivične sodbe v primeru Patria le sporočilo, da bo zadeva prišla na razpis pripravljalnega in 1. naroka predvidoma v oktobru ali novembru 2019. To bo skoraj dve leti leti od vložitve tožbe na sodišče.

Ko pride do zavlačevanja sodnih postopkov, slovenskem pravosodnemu sistemu ni enakega. Predsednik SDS Janez Janša je odškodninsko tožbo zaradi sodnega procesa Patria vložil že 10. januarja 2018. V njej Janša od države, nekdanje državne tožilke Branke Zobec Hrastar ter štirih sodnikov, ki so sodelovali v procesu Patria, zahteva odškodnino za montiran sodni proces, ki je imel številne posledice za krivično obsojenega.

Kakor smo poročali pred dnevi, slovensko sodstvo primerov z zadevo Patria ne zna zaključiti. Zadeva je tako končala v zastaranju, zdaj, ko je treba plačati za storjene napake, pa zadevo držijo nazaj. Okrožno sodišče v Ljubljani namreč namerno zavlačuje z obravnavami v primeru odškodnine za krivično sojenje v zadevi Patria, ki jo od sodnikov, ki so bili vključeni v omenjeni montirani sodni proces, zahteva Janša.

Ustavno sodišče zapisalo, da bi moralo priti do oprostilne sodbe
Spomnimo, pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je ustavno sodišče razveljavilo zaradi pomanjkanja konkretnih znakov kaznivega dejanja prejemanja oziroma dajanja obljube nagrade. Janši so ustavni sodniki pritrdili tudi, da bi se moral razvpiti vrhovni sodnik Branko Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike – tudi v primeru Patria. Zadeva je pred zaključkom ponovljenega sojenja zastarala, čeprav je ustavno sodišče v svoji odločbi jasno zapisalo, da bi moralo v končnem razpletu priti do oprostilne sodbe.

Foto: Demokracija

V Janševi tožbi sta se tako znašli avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, nekdanja državna tožilka Branka Zobec Hrastar in okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporno kazen obsodila Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. V tožbi so se znašli tudi višji sodnik Milan Štrukelj, takrat predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša, kar je Janša označil za “škandal brez primere“.

Sodni mlini so se le zganili
Zdaj, po skoraj letu in pol, potem ko je Janšev odvetnik Franci Matoz na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovil prošnjo za razpis obravnave, pa so se sodni mlini končno zganili. Matoz je takrat poudaril, da so že 1. marca 2019 v predmetni spis vložili pripravljalno vlogo. “Do danes nismo prejeli novih sodnih pisanj, glede na to menimo, da je zadeva zrela za pričetek obravnavanja.”

Z okrožnega sodišča so tako sporočili, da bo “predmetna zadeva prišla na vrsto za razpis pripravljalnega in 1. naroka za glavno obravnavo predvidoma v drugi polovici oktobra oziroma v mesecu novembru 2019”. Bolje pozno kot nikoli, čeprav bo do takrat skoraj dve leti od vložitve odškodninske tožbe.

Ivan Šokić