Po sobi za prisluškovanje v Postojni razkrivamo še skrivnostni bunker Udbe na Škofljici

Datum:

Revija Demokracija je objavila dokument CIE, ki razkriva grozljiva dejstva. Gre za zaupen dokument, datiran 22. novembra 1949 in namenjen ameriškim oblastem. Dokument, katerega predmet je “UDB Ammunition Dump Near Skofelca in Slovenia” oziroma bunker streliva Udbe blizu Škofljice v Sloveniji, že od leta 2001 ni več tajen. Ko se peljete iz Ljubljane proti Škofljici in nato naprej proti Pijavi Gorici, se na desni strani ceste pokaže pogozdena vzpetina. Kraj se imenuje Gumnišče. Na vrhu vzpetine stoji stavba, v kateri je danes Center Dolfke Boštjančič za usposabljanje, delo in varstvo. Gre za socialno-varstveni center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter z dodatnimi motnjami.

Ali se lastniki oziroma vodstvo zavedajo, kakšna je zgodovina stavbe, ne vemo, a dokumenti, ki smo jih pridobili, nam razkrivajo grozljiva dejstva. Stavba, kjer je danes omenjeni socialno-varstveni center, stoji pred vhodom bunkerja Udbe, ki je bil zgrajen leta 1949. Kaj je danes v podzemnem bunkerju Udbe, ne vemo, smo pa poslali novinarska vprašanja vsem, ki bi kaj vedeli o tem. Tudi vodstvo centra smo prosili, naj nam bunker odprejo, da se prepričamo, ali ni v njem nevarnih stvari, saj v domu pred njim živijo tako oskrbovanci kot zaposleni. Odgovore še čakamo.

Dokument ameriške agencije CIA
Zaupen dokument CIE z datumom 22. novembra 1949 objavljamo v nadaljevanju, namenjen pa je bil ameriškim oblastem. Dokument, katerega predmet je “UDB Ammunition Dump Near Skofelca in Slovenia” oziroma bunker streliva Udbe blizu Škofljice v Sloveniji, že od leta 2001 ni več tajen. V nadaljevanju objavljamo prevod besedila iz angleškega jezika:

1. Prvega junija 1949 so začeli graditi stavbo in podzemne hodnike za bunker streliva Udbe, ki se nahajajo severozahodno od Gumnišča v bližini Škofljice. Stavba, tristranična armiranobetonska konstrukcija 13 x 30 m z ravno streho, ki bo pokrita z vegetacijo, stoji 30 metrov pod vrhom hriba. Obok pet metrov globoko bo zgrajen v sklopu stavbe z oznako »A« na priloženem zemljevidu. Trije hodniki nedoločene dimenzije ležijo pod hribom neposredno za stavbo; posebne komore/sobe se gradijo v okviru teh hodnikov. Vsaka vrata hodnika merijo tri do štirih metre.
2. Približno 120 političnih zapornikov se ukvarja s tem projektom pod nadzorom italijanskih strokovnjakov, ki so se prostovoljno javili za to vrsto dela v Jugoslaviji. Delavce varuje 11 vojakov in so nastanjeni v posebnem taboru ob vznožju hriba. Stefan Skrlak po rodu iz Štajerske, Avstrija, je bil izvoljen za vodjo taborišča za zapornike.
3. Oznake na zemljevidu:
1. zaporniško taborišče
2. stranišča na prostem (latrine) in prhe
3. jedilnica
4. shramba
5. koča za obsojene zapornike
6. koča za obsojene zapornike
7. soba in jedilnica za stražarje
8. prostori za stražarje
9. tristranična, armiranobetonska stavba z ravno streho
10. trata na hodnike
11. stranski pogled na vrata hodnikov.

Pod tem besedilom je odtisnjen žig “ZAUPNO”. Piše tudi, da gre za dokument, ki je bil posredovan ameriški državi, vojski, mornarici, letalstvu in takratni varnostni službi NSRB (National Security Resources Board) ter FBI. Na dokumentu CIE je žig, kjer piše: “Ta dokument se znova razvrsti v kategorijo ZAUPNO v skladu z dopisom z dne 16. oktobra 1978, ki ga je poslal direktor CIE, v Arhivu Združenih držav Amerike. Naslednji pregled. Datum: 2008.” Prav tako lahko preberemo, da je CIA 17. marca 2001 dokument odobrila za javnost. Dokumentu sta priložena skica političnega taborišča in vhoda v bunker Udbe ter zemljevid.

CIA se redko moti
Potem ko smo pridobili dokument, smo se želeli prepričati, ali je pristen in kaj je danes na tej lokaciji. Aplikacija Google maps je potrdila, da stavba resnično stoji na mestu, kjer je CIA vrisala “tristranično, armiranobetonsko stavbo z ravno streho”. Pot do nje danes vodi skozi gozd. Najprej lahko opazimo parkirišče, ki ga varujejo varnostne kamere, objekt varuje varnostna služba Sintal. Nekaj korakov naprej stoji električna transformatorska postaja, prebarvana v vojaško zeleno barvo. Na njem piše TP Gumnišče Bolnica 1959. Pot se počasi vzpenja. Po nekaj sto metrih pridemo na dvorišče pred stavbo Centra Dolfke Boštjančič za usposabljanje, delo in varstvo, ki je res dobesedno pritisnjena ob hrib.

Sledili smo tablam TRIM, kjer si lahko sprehajalci krepijo telo s predlaganimi vajami. Steza za trim teče na vrh hriba oziroma po poti za stavbo. Na poti stoji tudi manjša lesena koliba (verjetno namenjena otrokom/varovancem za igro), ki zakriva manjša železna vrata z luknjicami, zaklenjena s ključavnico.

Nad temi vratci je verjetno betonirana plošča, saj so robovi vidni še danes. Prav tako je zanimiva tristranična stavba, kjer še danes prebivajo varovanci centra za usposabljanje, delo in varstvo. Ta je namreč na prvi pogled sodobno prenovljen tako zunaj kot znotraj. Preseneti pa nas sredinski zadnji del stavbe, ki ni obnovljen. S hribom je povezan prek nekakšne lesene drvarnice ali nečesa podobnega. Za stavbo se jasno vidi stara betonska škarpa, ki nam prikliče v spomin skico z dokumenta CIE –trojna vrata v bunker pod hribom. Na zadnjem delu stavbe so vidne nove požarne stopnice, kar ni zanemarljivo. Na hrib vodi več gozdnih poti.

Živi ščit?
Ker dokument CIE razkriva grozljivo dejstvo, da so politični zaporniki sezidali bunker za namene Udbe za ljubljansko območje, in sicer skladišče orožja, se nam samodejno postavljajo vprašanja, ali bunker še deluje, kdo ga oskrbuje in kaj je v njem, kam so odpeljali orožje in kdo ga je izpraznil, če ga je. Vemo namreč, da se v zadnjem času odkrivajo prav tajni bunkerji Udbe, na katere je opozarjal raziskovalec Roman Leljak v DZ, ko je marca 2015 na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razpravljal o izročitvi in prevzemu kemičnih in ubojnih sredstev nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

Arhivska gradiva po Leljakovem mnenju dokazujejo, da je v Sloveniji še vedno veliko teh sredstev, ki jih SDV ni izročila naslednicam in o katerih ne obstaja nobena evidenca. Takrat je v DZ prinesel tudi eno takšnih sredstev, in sicer svinčnik s posebno ampulo, katere vsebine sicer ni poznal. Zaradi tega je moral kasneje na sodišče, a je Leljak takrat pravilno ugotavljal, da težava ni omenjeni svinčnik v parlamentu, ampak tista sredstva, ki so po “različnih bunkerjih in depojih na različnih tajnih lokacijah”. Takrat je policijo tudi pozval, naj se premakne in začne odpirati vse te tajne bunkerje Udbe, da se prepreči kakršnakoli nesreča.

Odgovornim smo zato poslali novinarska vprašanja in čakamo odgovore. Grozljivo je tudi to, da v stavbi pred bunkerjem živijo ljudje. Očitno je že komunistična oblast uporabila vzhodnjaški način živega ščita in pred take stavbe, kjer so tajne zadeve, nastanila bolnišnice in podobne ustanove. Podobno situacijo danes lahko gledamo v Siriji, ko bombardirajo bolnišnice, ki jih ima režim za živi ščit. Udba je res imela (ima) sistem, ki ga danes uporablja ISIS.

Petra Janša

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...