Stojimo pred vrati nove industrijske revolucije, ki tiho, a vztrajno spreminja načine, kako bomo živeli, delali in vstopali v medsebojne odnose. Zaradi intenzivnosti, zapletenosti in medsebojne prepletenosti sprememb jih naše generacije ne morejo primerjati z ničemer, kar smo doživeli doslej.
Kot vemo je prva industrijska revolucija konec 18. stoletja temeljila na parnem stroju in mehanizaciji proizvodnje. Konec 19. stoletja je zaznamovala druga, ki je s pomočjo električne energije uvedla množično proizvodnjo. Obe sta prispevali h gospodarskemu razvoju in ustvarjali številna nova delovna mesta ter hkrati spodbudili nastanek in krepitev srednjega sloja prebivalstva. Tretja industrijska revolucija, ki se je začela v drugi polovici prejšnjega stoletja je z uporabo elektronike, računalnika in informacijskih tehnologij avtomatizirala proizvodnjo. Tudi ta je, sicer nekoliko drugače – okrepila položaj in ustvarila nova delovna mesta za vsaj srednje izobražene ljudi. Omogočila je tudi hitrejši razvoj (malega) podjetništva, čeprav je hkrati nekatere pomembne, tradicionalne poklice, dokončno spravila v zgodovinske knjige in muzeje. Najbolj simbolni med njimi je bil zagotovo nekdaj revolucionarni “Guttenbergov” tip poklica tiskarja.
Četrta industrijska revolucija
Današnja industrijska revolucija nadaljuje na rezultatih digitalizacije iz tretje, vendar pospešeno briše meje med fizično, digitalno in biološko sfero. Razvoj t.i. četrte industrijske revolucije ne poteka več linearno, temveč eksponencialno. Tisto, kar jo bistveno loči od prejšnjih je tudi njen obseg, saj se spremembe dotikajo skoraj vseh gospodarskih panog in hkrati potekajo v vseh deželah sveta. Na pohodu so umetna inteligenca, robotika, internet stvari, avtonomna prevozna sredstva, tridimenzionalni tisk, virtualna realnost, nanotehnologija, biotehnologija, znanost novih materialov, skladiščenje energije in kvantne znanosti.
Zgodba o poštarju
Dostava naročenega časopisa ali težko pričakovane revije, čestitka ob rojstnem dnevu, dostava paketa, pozdravi od prijateljev z dopusta, pismo družinskega člana, ki živi v tujini … Kratek klepet s poštarjem je bil tisti, ki je seznanjal z novimi lokalnimi trač novicami. Za mnoge v bolj oddaljenih krajih je bil pogovor s poštarjem dnevno ohranjanje stika z drugimi ljudmi, z vidika okolja pa skrb za malega človeka. Včasih je bilo njegovo poslanstvo celo na meji psihoterapevta. V začetku vsakega meseca se je poštar spremenil v potujočega bankirja, ki je upokojencem izplačeval pokojnine v gotovini in si od “napitnin” pogosto zaslužil še eno plačo. Podobno je bilo ob največjih praznikih, zlasti ob Veliki noči in Božiču. Številne pripovedke, knjige in filmi so poklic poštarja opisovali predvsem s pozitivnega vidika in zelo kohezivne vloge v okolju. Seveda ni manjkalo niti strastnih razmišljanj, ki jih je za vedno zabeležil kultni hollywoodski film “Poštar zvoni samo dvakrat”.
Časi so se začeli spreminjati. Vse več prijetnih pisanj je pričelo prihajati preko mobilnih telefonov. Sprva sms-ov, nato še elektronske pošte. Čestitke in razglednice so se preselile na socialna omrežja. Časopise smo pričeli brati v elektronski obliki, na tablicah in pakete so nam pričeli precej hitreje dostavljati za to specializirani servisi. Skrb za varnost in brezgotovinsko poslovanje sta primorala upokojence, da se bodisi odpravijo na banke oz. postanejo računalniško pismeni. Poštarju pa so ostajala vse bolj redka in vse bolj neprijetna opravila. Dostava “brezplačnih” prodajnih katalogov, računov, opominov, priporočenih pošiljk v obliki davčnih napovedi, upravnih in drugih uradnih pisanj …Skratka vsebine zaradi katerih je njegova priljubljenost, brez njegove osebne krivde pri ljudeh upadla. Tudi obiski so postali vse redkejši in v naslednjem desetletju lahko pričakujemo, da bo poklic dokončno izumrl.
Se nadaljuje …
Edvard Ofentavšek
Klaus Schwab: The Fourth Industrial Revolution: what it means, how to respond
Bhanu Baweja, Paul Donovan, Mark Haefele, Lutfey Siddiqi, Simon Smiles: Extreme automation and connectivity: The global, regional, and investment implications of the Fourth Industrial Revolution
CareerCast: The Most Endangered Jobs of 2015
Jane Roper, HR Magazine: Rise of the machines: What automation means for HR
Thomas Frey: Preparing for Jobs that Don’t Yet Exist
Global Challenge Insight Report, WEF: The Future of Jobs
Lynda Gratton, London Business School: The future of work
Samuel Stebins, Michale B. Sauter: Disappearing Middle Class Jobs