Slovenija med največjimi osmoljenci pri dodelitvi evropskih sredstev: Šarec prešibak za evropski vrh, a še kako pri močeh za nastopaštvo doma?

Foto: STA

Predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec se menda 1. februarja ni mogel udeležiti za Slovenijo zelo pomembnega tretjega vrha skupine Prijatelji kohezije na Portugalskem. Svojo udeležbo na navedenem vrhu je preprosto, točno, vnaprej odpovedal. Zakaj? Zaradi domnevno slabega (zdravstvenega) počutja. Slovensko delegacijo, ki je potem vendarle odpotovala v Bejo na Portugalskem, je vodil kar državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, kot so uradno pojasnili oziroma potrdili iz premierjevega kabineta. Sloveniji pa medtem grozi, da bo med največjimi osmoljenci pri razrezu in dodelitvi evropskih sredstev.

Da ne bo pomote, neudeležba Marjana Šarca seveda ni pomenila, da tretji vrh Prijateljev kohezije ni bil zelo pomemben. Seveda je bil. Še kako! Že vnaprej se je namreč vedelo, da bodo predsedniki vlad držav članic Evropske unije in drugi udeleženci vrha v portugalski Beji poseben poudarek namenili ohranitvi zadostnega obsega sredstev večletnega finančnega okvira za naslednje sedemletno obdobje in lahko izražali svoje nasprotovanje skrb vzbujajočemu nadaljnjemu zmanjševanju sredstev za evropsko kohezijske politike.

Spomnimo se, Evropska komisija je maja 2018 predstavila svoj predlog večletnega finančnega okvira 2021–2027 v višini 1135 milijard evrov (1,11 % BND EU27). Skupina držav neto plačnic pa je že takrat začela lobirati za znižanje obsega navedenega finančnega okvira na 1020 milijard evrov  (1,0 % BND EU27), torej za 115 milijard manjši okvir, pri čemer si je zaželela največje reze na področjih kohezijske politike in Skupne kmetijske politike.

Preslaboten za Portugalsko
Toda predsednik slovenske vlade Marjan Šarec se je, kot rečeno, zaradi svojega slabega počutja pač odločil, da se tretjega vrha na Portugalskem preprosto ne bo udeležil. Čeprav je vsakomur, torej tudi njemu, bilo lahko vnaprej jasno, da bo tretji vrh Skupine prijateljev kohezije potekal v luči posebnega zasedanja Evropskega sveta 20. februarja 2020, na katerem naj bi evropski voditelji poskušali doseči najsprejemljivejši dogovor o večletnem finančnem okviru 2021–2027. Tak dogovor, da bo čim bolj sprejemljiv in ugoden za vse članice EU.

Če bi Šarčevo slabo (zdravstveno) počutje bilo posledica resnega poslabšanje njegovega zdravja, bi bržda to pomenilo, da si v času tretjega vrha skupine Prijatelji kohezije na Portugalskem niti doma ne bi mogel privoščiti intenzivnih aktivnosti, da ne bo tekal na okrog, ne bo dajal izjav in intervjujev ter se z njimi poskušal prikupiti slovenskim volivkam in volivcem ter jih prepričevati, da bi bila zanj najprimernejša rešitev trenutne politične krize, ki jo je, roko na srce, sam zakuhal, najprimernejša tudi za slovensko državo. Tudi za dejavnosti, ki ga kot predsednika vlade v odstopu in predsednika LMŠ čakajo v prihodnje, bi bilo konec koncev odgovorno in zaželeno, da bi bil čim prej spet povsem zdrav.

Včasih stisne zobe, drugič ne
Nekateri se upravičeno sprašujejo, ali ne bi bilo celo spodobno, da bi Šarec nekoliko, kot temu pravimo, pač stisnil zobe in potrpel ter zbral moči za udeležbo na tretjem vrhu skupine Prijatelji kohezije na Portugalskem. Ker se je zavedal, da je ta vrh pomemben za Slovenijo.

Marjan Šarec bolj kot za narodov blagor skrbi, da bi imel podporo sil iz ozadja. (Foto: STA)

Je pa res, da si je v zadnjih dneh na hitro več kot dovolj opomogel, saj se je pogreba nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika že strumno udeležil in ni prav nič kazalo, da mi kakorkoli še nagajalo slabše zdravstveno počutje. Seveda je bilo jasno, da bi se Šarec zanj tako pomembnega pogreba udeležil kljub zdravstvenim zagatam, škoda je le, da zanj tudi vrh na Portugalskem ni bil enako pomemben. Četudi je bil vrh nedvomno pomembnejši za Slovenijo.
Mogoče pa se je tudi premier v odstopu (ki opravlja le še tako imenovane tekoče posle), čeprav šele z zamudo, zavedel svoje portugalske napake, saj je prav danes, po pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, pohvalil, da ne Slovenija ne on ne bosta popuščala, saj morebitno nezaželeno krčenje večletnega finančnega okvira kohezije res ne bi bilo sprejemljivo.
Jadran Vatovec